Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (uradno prečiščeno besedilo) (ZZVR-1-UPB1)

Ta zakon določa zdravstveno varstvo rastlin; biotično varstvo rastlin; pridobivanje, izmenjavo podatkov in informacijski sistem; stroške in odškodnine; javno službo zdravstvenega varstva rastlin; določa organe, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in inšpekcijsko nadzorstvo ter ureja ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom, preprečevanjem vnosa in širjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih v skladu z: – Direktivo Sveta št. 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 2001/32/ES o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin (UL L št. 127 z dne 9. 5. 2001) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 92/70/EGS o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti (UL L št. 250 z dne 29. 8. 1992) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 93/51/EGS o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja (UL L št. 205 z dne 17. 8. 1993) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L št. 344 z dne 26. 11. 1992) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 8. 1. 1993) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru (UL L št. 205 z dne 17. 8. 1993) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 94/3/ES o postopku obveščanja o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L št. 32 z dne 5. 2. 1994) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 95/44/ES o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 77/93/EGS, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (UL L št. 184 z dne 3. 8. 1995) s spremembami, – Direktivo Komisije št. 98/22/ES o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih pregledov, ki niso v namembnem kraju (UL L št. 126 z dne 28. 4. 1998) s spremembami, – Uredbo Komisije št. 1040/2002/ES o podrobnih pravilih za izvajanje določb v zvezi z dodeljevanjem finančnega prispevka Skupnosti za obvladovanje zdravstvenega varstva rastlin in o razveljavitvi Uredbe št. 2051/97/ES (UL L št. 157 z dne 15. 6. 2002), s spremembami, – Uredbo Komisije št. 998/2002/ES o podrobnih pravilih za izvajanje določb glede dodelitve finančnih prispevkov Skupnosti za države članice z namenom krepitve infrastrukture za zdravstvene preglede rastlin in rastlinskih proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 152 z dne 12. 6. 2002) s spremembami, – Uredbo Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) s spremembami, o carinskem zakoniku Skupnosti, – Uredbo Komisije št. 2454/93/EGS o določbah za izvajanje Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993) s spremembami.

Zdravstveno varstvo rastlin je namenjeno: – varstvu rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi; – preprečevanju vnosa in širjenja ter zatiranju škodljivih organizmov z zagotavljanjem fitosanitarnih ukrepov; – ugotavljanju in določanju škodljivih organizmov; – omogočanju optimalne pridelave rastlin in trgovanja z njimi; – varovanju okolja z izvajanjem stalnega nadzora škodljivih organizmov, z uvajanjem biotičnega varstva rastlin in z opazovalno napovedovalno dejavnostjo; – usmerjanju in spremljanju razvoja dejavnosti za varovanje zdravja rastlin; – skrbi za izobraževanje in osveščanje prebivalstva o varovanju zdravja rastlin.

Za uresničevanje namenov zdravstvenega varstva rastlin iz prejšnjega člena se izvajajo zlasti naslednje temeljne naloge: – stalni zdravstveni nadzor rastočih rastlin, vključno z obdelanimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, rastlinjaki, laboratoriji, in podobno), prostoživečimi rastlinami ter rastlinami v skladiščih ali med prevozom; – spremljanje škodljivih organizmov in izvajanje ocen nevarnosti škodljivih organizmov ter njihovo obvladovanje; – fitosanitarni nadzor vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti, – fitosanitarni nadzor zaradi izvoza pošiljk rastlin, za katere so predpisane posebne zahteve zaradi varovanja zdravja rastlin; – izvajanje posebnega nadzora škodljivih organizmov, zlasti fitosanitarnih pregledov, načrtovanega spremljanja zdravstvenega stanja rastlin in sistematičnih raziskav; – fitosanitarno potrjevanje, zlasti opravljanje fitosanitarnih pregledov rastlin in rastlinskih proizvodov na ozemlju Republike Slovenije zaradi izdajanja fitosanitarnih spričeval, rastlinskih potnih listov in drugih uradnih dokumentov; – fitosanitarno ukrepanje; – inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin; – opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.

Naloge iz prejšnjega člena opravljajo odgovorni uradni organi v Republiki Sloveniji: – ministrstvo, pristojno za zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), – osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen z uredbo vlade, izdano na podlagi zakona, ki ureja državno upravo (v nadaljnjem besedilu: Uprava), – pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo, – pravne osebe na podlagi javnega pooblastila iz 68. člena tega zakona, – pristojni carinski organ. Kadar odgovorni uradni organi iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka ter izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin iz 60. člena tega zakona opravljajo naloge iz prejšnjega člena, se štejejo za uradno državno organizacijo za varstvo rastlin po mednarodni konvenciji, ki ureja varstvo rastlin. Organi iz prvega odstavka tega člena pri opravljanju nalog iz prejšnjega člena uporabljajo posebno označbo, s katero izkazujejo, da te naloge opravljajo kot uradna državna organizacija. Obliko označbe in način njene uporabe določi minister, pristojen za zdravstveno varstvo rastlin.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. Zdravstveno varstvo rastlin je varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi s pomočjo fitosanitarnih ukrepov. 2. Rastline so žive rastline in določeni živi deli takih rastlin, vključno s semeni. Za žive dele rastlin se štejejo: – plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim zamrzovanjem, – vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem, – gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje, – rezano cvetje, – veje z listi ali iglicami, – posekana drevesa z ohranjenimi listi ali iglicami, – listi, listje, – tkivne kulture, – živ cvetni prah, – cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči, – katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil določen po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) z vsemi spremembami. Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi. 3. Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin. 4. Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje. 5. Rastline za saditev so: – rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene, – rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi. 6. Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom. 7. Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in ki zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov. 8. Pošiljka je količina blaga, ki jo spremlja en sam dokument, potreben za carinske ali druge formalnosti, kot na primer eno samo fitosanitarno spričevalo ali en sam alternativni dokument ali žig. Pošiljko lahko sestavlja ena ali več partij. 9. Fitosanitarni ukrep je zakonodajni, upravni ali drug postopek, ki se izvede v skladu s tem zakonom, da se prepreči vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov. 10. Fitosanitarni predpis pomeni ta zakon in vse predpise, izdane na njegovi podlagi, ter mednarodne pogodbe s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. 11. Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi. 12. Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti). 13. Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo. 14. Vnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita. 15. Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu. 16. Izvoz je vsak iznos pošiljk s carinskega območja Skupnosti in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz. 17. Tranzit je vsako premeščanje blaga pod carinskim nadzorom z enega mesta na drugega na carinskem območju Skupnosti, kot je določeno v 91. členu Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L, št. 302 z dne 19. 10. 1992) o carinskem zakoniku Skupnosti. 18. Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se vnaša iz tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu. 19. Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka vnesla iz tretjih držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža. 20. Rastlinski potni list je uradna etiketa ali druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti, izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. 21. Imetniki rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: imetniki) so fizične in pravne osebe, ki so njihovi lastniki oziroma se ukvarjajo z njihovo pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo. 22. Stalni nadzor škodljivih organizmov je uradni postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o navzočnosti škodljivih organizmov ali njihovi odsotnosti, na podlagi fitosanitarnih pregledov, spremljanja zdravstvenega stanja, sistematičnih raziskav ali drugih postopkov ter na podlagi drugih razpoložljivih virov. 23. Fitosanitarni pregled je pregled listin, pregled istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi. 24. Inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja je stalni inšpekcijski postopek preverjanja zdravstvenega stanja rastlin. 25. Uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame pristojni inšpektor oziroma druga uradna oseba po tem zakonu. 26. Tretje države so države, ki niso države članice Evropske unije. 27. Vstopno mesto je mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti prvič vneseni na carinsko območje Skupnosti: – letališče v primeru zračnega prevoza, – pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza, – postaja v primeru železniškega prevoza ter – mesto carinskega urada, odgovornega za območje, kjer se prečka meja Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza. 28. Uradni organ vstopnega mesta je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu. 29. Uradni organ namembnega območja je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu, kjer je carinski urad namembnega območja. 30. Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega mesta iz 27. točke tega člena. 31. Carinski urad namembnega območja je urad namembnega območja iz tretje točke 340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993). 32. Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko odobrena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbi carinskega zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti). 33. Seznami škodljivih organizmov ter seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog Direktive Sveta št. 2000/29/ES (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) s spremembami (v nadaljnjem besedilu: direktiva), in sicer: – seznam I.A je seznam iz priloge I, del A; – seznam I.B je seznam iz priloge I, del B; – seznam II.A je seznam iz priloge II, del A; – seznam II.B je seznam iz priloge II, del B; – seznam III.A je seznam iz priloge III, del A; – seznam III.B je seznam iz priloge III, del B; – seznam IV.A je seznam iz priloge IV, del A; – seznam IV.B je seznam iz priloge IV, del B; – seznam V.A je seznam iz priloge V, del A; – seznam V.B je seznam iz priloge V, del B; – seznam VI. je seznam iz priloge VI. 34. Uradna oseba je po tem zakonu tudi oseba, ki je zaposlena v odgovornem uradnem organu, ki izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom.

Šteje se, da je izjava ali ukrep uraden, če ga dajo ali sprejmejo: – uradne državne organizacije za varstvo rastlin tretje države ali v njihovem imenu drugi javni uslužbenci, ki so strokovno usposobljeni in pooblaščeni, za dajanje izjav ali odrejanje ukrepov v zvezi z izdajo fitosanitarnih spričeval in fitosanitarnih spričeval za ponovni izvoz ali njihove elektronske inačice, – javni uslužbenci, ki so zaposleni v enem od odgovornih uradnih organov države članice, in drugi izvajalci javnih pooblastil, če nimajo osebnih koristi od rezultatov ukrepov, ki jih sprejmejo, in če so za to usposobljeni, v vseh drugih primerih. Republika Slovenija zagotavlja usposabljanje javnih uslužbencev oziroma izvajalcev javnih pooblastil iz druge alinee prejšnjega odstavka za pravilno uporabo predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. Uprava v skladu s programom in smernicami, sprejetimi po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, sprejme program usposabljanja oseb iz tega člena.

Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in obveznost Republike Slovenije, njenih organov ter izvajalcev javnih pooblastil, izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in imetnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci zdravstvenega varstva rastlin).

Organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov, zemljišč, prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugih nadzorovanih predmetov, z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja. O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja in upravo. Na področju zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu so organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe dolžni ravnati v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdarstva.

Imetniki morajo pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava in širjenja škodljivih organizmov. O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja oziroma izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki o tem obvestijo upravo. Izvajati morajo ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov, ki jih določi uprava. Če imetnik ne izvede ukrepov iz prejšnjega odstavka, pristojni inšpektor odredi njihovo izvedbo na stroške imetnika. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena morajo imetniki, ki so lastniki, ali drugi uporabniki gozdov, o vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A iz drugega odstavka 7. člena tega zakona, nemudoma obvestiti javno gozdarsko službo, določeno v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, ki o tem obvesti upravo. Obveznost obveščanja iz tega člena velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi narave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.

Škodljivi organizmi se glede na nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode razvrstijo v sezname. Za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov se izvaja stalni nadzor škodljivih organizmov ter ukrepi po tem zakonu. Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so razvrščeni v naslednje sezname: – seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Skupnosti; – seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja. Ukrepe za preprečevanje vnosa, širjenja ter za zatiranje škodljivih organizmov iz tega člena predpiše minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi iz drugega odstavka prejšnjega člena in ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, so razvrščeni v naslednje sezname: – seznam III.A, ki se nanaša na prepoved vnosa; – seznam III.B, ki se nanaša na prepoved vnosa v določena varovana območja; – seznam IV.A, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos in premeščanje; – seznam IV.B, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos na določena varovana območja in premeščanje po njih; – seznam V.A, ki se nanaša na obvezen uradni zdravstveni pregled, vsebuje: a) seznam V.A, oddelek I, ki določa namestitev rastlinskega potnega lista, b) seznam V.A, oddelek II, ki določa namestitev rastlinskega potnega lista za določena varovana območja; – seznam V.B, ki se nanaša na obvezen uradni zdravstveni pregled preden je dovoljen vstop v Skupnost, vsebuje: a) seznam V.B, oddelek I, ki se nanaša na prenos škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost, b) seznam V.B, oddelek II, ki se nanaša na prenos škodljivih organizmov, pomembnih za določena varovana območja; – seznam VI, ki se nanaša na rastline in rastlinske proizvode, za katere se lahko uporabijo posebni ukrepi. Ukrepe za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznamov iz prejšnjega odstavka predpiše minister, v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma s seznamov I.B ali II.B, za katerega je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) priznala Republiki Sloveniji status varovanega območja, ali se pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način obvestiti Upravo. Imetnik mora zavarovati rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ter preprečiti stik z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti na način, ki ga določi pristojni inšpektor ali uradna oseba, ki je izvajalec javnega pooblastila po tem zakonu. Način obveščanja iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

V primeru suma iz prvega odstavka prejšnjega člena se odvzame uradni vzorec in pošlje v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo s škodljivim organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti tak način ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov ter da zagotovi identiteto vzorca. Diagnostične preiskave iz prejšnjega odstavka opravlja laboratorij, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo iz prvega oziroma drugega odstavka 68. člena tega zakona, za izvajanje nalog iz 5. točke 76. člena tega zakona. Ko je ugotovljena okužba s škodljivim organizmom s seznamov I.A in II.A oziroma na varovanem območju s seznamov I.B in II.B, pristojni inšpektor odredi uničenje ali drugačno odstranitev, tretiranje in druge predpisane ukrepe. Nadaljnje ukrepe za obvladovanje žarišča okužbe lahko pristojni inšpektor odredi na podlagi vizualnih znamenj brez odvzema vzorcev. Uprava določi obseg žarišča okužbe. O pojavu in nevarnosti škodljivega organizma ter o obsegu obvesti organizacije, službe in imetnike rastlin ter jih seznani z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi. Minister predpiše ukrepe iz tretjega odstavka tega člena.

Uprava na predpisan način vodi evidence o pojavih in ugotovitvah škodljivih organizmov in druge potrebne evidence o stalnem nadzoru, z namenom obveščanja na državni in mednarodni ravni. Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister. Podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji se lahko daje ali objavlja le na predpisan način. Prepovedano je dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji brez odobritve uprave. Minister izda predpis iz tretjega odstavka tega člena.

Posebno nadzorovano območje je okuženo ali ogroženo ali neokuženo območje, na katerem se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo rastlin. Ko se ugotovi škodljivi organizem in dokler traja nevarnost zaradi njegove navzočnosti, pristojni inšpektor, glede na vrsto škodljivega organizma, označi mesto okužbe, odredi predpisane ukrepe ter obvešča imetnike na mestu okužbe na predpisan način. Meje okuženega, ogroženega in neokuženega območja, ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov, pogoje za prenehanje odrejenih ukrepov in način obveščanja predpiše minister.

Območje, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev ali območje, v katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeni škodljivi organizmi ob ugodnih ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljub dejstvu, da ti organizmi niso ustaljeni, se lahko določi kot varovano območje. Šteje se, da je škodljivi organizem na varovanem območju ustaljen, če je znano, da se tam pojavlja in niso bili uvedeni nobeni fitosanitarni ukrepi za njegovo izkoreninjenje ali, če so se takšni ukrepi izkazali za neučinkovite v obdobju vsaj dveh zaporednih let. Na območju, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev in je bilo na predpisan način priznano kot varovano območje, mora uprava na predpisan način izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih in sistematičnih raziskav o navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovano območje priznano. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše varovana območja, podrobnejše pogoje za izvajanje sistematičnih raziskav in seznam varovanih območij.

Prepovedan je vnos in širjenje škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A. Na varovanem območju sta prepovedana tudi vnos in širjenje škodljivega organizma s seznamov I.B in II.B, za katerega je območje priznano kot varovano. Za vnos iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje vsak nameren ali nenameren vstop škodljivih organizmov na ozemlje Republike Slovenije iz tretje države ali iz druge države članice. Vnos in širjenje drugih vrst škodljivih organizmov se lahko prepove ali omeji, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Skupnosti, in sicer za: – organizme, za katere se utemeljeno sumi, da so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, pa niso navedeni v seznamih I.A, I.B, II.A in II.B, – organizme navedene v seznamu II.A in II.B, ki se pojavljajo na drugih rastlinah ali rastlinskih proizvodih, kot so navedeni v seznamu II.A in II.B, in za katere se utemeljeno sumi, da so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, – organizme, ki so navedeni v seznamih I.A, I.B, II.A in II.B, ki so v izoliranem stanju in za katere se šteje, da so škodljivi v tem stanju za rastline ali rastlinske proizvode. V skladu s 75. členom tega zakona predstojnik uprave z odločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst škodljivih organizmov iz prejšnjega odstavka. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst škodljivih organizmov iz četrtega odstavka tega člena.

Prepovedan je vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A. Na varovano območje je prepovedan tudi vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B, na katere se varovano območje nanaša. Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je prepovedan vnos in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.A. Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je na varovana območja prepovedan tudi vnos in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.B, na katere se varovano območje nanaša.

Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko znanstvene in raziskovalne organizacije vnesejo iz tretjih držav ali premeščajo škodljive organizme s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B ter rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznamov III.A, III.B, IV.A in IV.B, če: – jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene ali za delo pri žlahtnjenju rastlin; – izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, kar ugotovi uprava z odločbo v upravnem postopku; – imajo uvozno dovoljenje. Uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda uprava na podlagi vloge organizacije iz prejšnjega odstavka. Vloga vsebuje zlasti: – podatke o vlagatelju (firma in sedež), – podatke o škodljivih organizmih ali rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih. Uprava vodi evidenco o vnosih iz prvega odstavka tega člena. Minister, v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, podrobnejšo vsebino vloge in obrazec uvoznega dovoljenja iz tega člena.

Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko Uprava v skladu s predpisanimi pogoji in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, v posameznih primerih dovoli izjemen vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, če so namenjeni uporabi v Republiki Sloveniji v neposredni bližini te državne meje. Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko Uprava, v skladu z odločitvijo, sprejeto po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, v posameznih primerih dovoli: – vnos rastlin v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, razen rastlin za saditev; – vnos rastlin za saditev, v primeru določenih toleranc za škodljive organizme iz oddelka II seznama II.A, ki velja le za rastline, ki so bile predhodno izbrane v dogovoru s pristojnim organom za zdravstveno varstvo rastlin države članice in na podlagi ustrezne analize nevarnosti škodljivih organizmov. Uprava vodi evidenco o izjemnih vnosih iz tega člena. Podrobnejše pogoje za izjemen vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov v Skupnosti se določbe 14. in 15. člena tega zakona ne uporabljajo: – za pošiljke, ki so v tranzitu, in sicer preko ozemlja tretje države ali med dvema tretjima državama preko ozemlja Skupnosti, ne da bi se spremenil njihov carinski status; – za majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, vključno z živili ali krmo, če jih uporabi lastnik ali prejemnik za neindustrijske ali nekomercialne namene ali za uživanje med prevozom. Za majhne količine se štejejo zlasti sadje in sveže vrtnine, razen krompirja, rezano cvetje oziroma šopki, seme v izvirnem pakiranju, razen semenskega krompirja, okrasne čebulice, novoletne jelke brez korenin, sobne rastline v lončkih, balkonske rastline, ki so namenjene izključno za samooskrbo končnemu potrošniku, v količinah, ki jih predpiše minister.

S pridelavo, predelavo, vnosom iz tretjih držav in distribucijo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznamov V.A in V.B, se lahko ukvarjajo samo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje registrirane oziroma prijavljene dejavnosti in so vpisane v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: register) iz tega zakona. Vpis v register je obvezen za naslednje zavezance: – pridelovalce, predelovalce in distributerje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A; – uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B; – pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso navedeni na seznamu V.A, ter zbirne in distribucijske centre na območju pridelave. Register vzpostavi in vodi uprava.

Zavezanci iz prejšnjega člena morajo biti za vpis v register strokovno usposobljeni za zdravstveno varstvo rastlin ali zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin) za izvajanje obveznosti iz 22. člena tega zakona. Podrobnejše kriterije glede strokovne usposobljenosti predpiše minister. Vlogo za vpis v register morajo zavezanci podati pri upravi na predpisanem obrazcu. Vloga mora vsebovati zlasti: – identifikacijske podatke vlagatelja: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež; odgovorno osebo; davčno številko; matično številko poslovnega subjekta oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta iz Registra kmetijskih gospodarstev, pravno organizacijsko obliko; vrsto dejavnosti; – identifikacijske podatke odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin vlagatelja: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčno številko in enotno matično številko občana. Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister. Odločbo o vpisu v register izda uprava najkasneje v treh mesecih po prejemu popolne vloge. Če zavezanec preneha izpolnjevati predpisane pogoje iz prvega odstavka tega člena ali ne izpolnjuje obveznosti iz 22. člena tega zakona, uprava po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra. Pritožba zoper odločbo o izbrisu iz registra ne zadrži njene izvršitve. Zavezanec se lahko ponovno vpiše v register, če izpolnjuje predpisane pogoje in obveznosti iz prejšnjega odstavka, vendar ne prej kot v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o izbrisu iz registra.

Register vsebuje zlasti naslednje podatke: – neponovljivo registrsko številko oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta; – osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež; – odgovorno osebo pravne osebe; – pravno organizacijsko obliko; – davčno številko; – matično številko poslovnega subjekta; – vrsto dejavnosti; – kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in vrstah rabe; – odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin. Register se lahko vodi v elektronski obliki. Podrobnejšo vsebino in način vodenja registra predpiše minister.

Zavezanci iz registra morajo zlasti: – voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih kupujejo za skladiščenje ali sajenje na posestvu, jih pridelujejo ali jih odpošiljajo drugam in te listine hraniti najmanj eno leto; – voditi in sproti dopolnjevati načrt mest, kjer se rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti gojijo, pridelujejo, skladiščijo, shranjujejo ali uporabljajo; – opravljati redne vizualne zdravstvene preglede rastlin na predpisan način; – omogočiti dostop pristojnemu inšpektorju za opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje uradnih vzorcev; – nemudoma obvestiti upravo oziroma pristojnega inšpektorja o vseh nenavadnih pojavih in izbruhih škodljivih organizmov, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah ter o pridelavi in pojavu prepovedanih rastlinskih vrst; – prijaviti upravi v predpisanem roku vse spremembe podatkov, ki se vodijo v registru; – vsako leto do predpisanega roka prijaviti pristojnemu inšpektorju obseg in mesto pridelave oziroma predelave rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov; – sodelovati z upravo in s pristojnim inšpektorjem pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin. Minister predpiše način izvajanja zdravstvenih pregledov, roke, vsebino in način posredovanja podatkov iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena tega zakona so od vpisa v register izvzeti majhni pridelovalci oziroma predelovalci, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodaja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov namenjena za samooskrbo oziroma za končno uporabo fizičnih oseb na lokalnem trgu, ki se poklicno ne ukvarjajo z rastlinsko pridelavo in predelavo in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejše kriterije za določitev majhnih pridelovalcev oziroma predelovalcev in obsega lokalnega trga.

Pošiljke, za katere je obvezen fitosanitarni pregled, se lahko vnašajo iz tretjih držav le čez določena vstopna mesta, kjer sta carinski urad in fitosanitarna inšpekcija. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se pošiljke lesenega pakirnega materiala lahko vnašajo iz tretjih držav tudi čez vstopna mesta, kjer je samo carinski urad. Vstopna mesta za izvajanje fitosanitarnega pregleda po tem zakonu iz prvega odstavka tega člena morajo izpolnjevati predpisane pogoje. Za izpolnjevanje predpisanih pogojev za vstopna mesta iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija zagotavlja finančna sredstva v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. Vlada v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše minimalne pogoje iz tretjega odstavka tega člena in določi vstopna mesta.

Za pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov s seznama V.B, ki se vnašajo iz tretje države na carinsko območje Skupnosti, velja od trenutka njihovega vstopa carinski nadzor v skladu s carinskim zakonikom Skupnosti in tudi nadzor odgovornih uradnih organov iz druge, tretje in četrte alinee 2.b člena tega zakona. Za pošiljke iz prejšnjega odstavka je obvezen fitosanitarni pregled, ki ga na vstopnem mestu opravi fitosanitarni inšpektor, razen pregleda lesenega pakirnega materiala, ki ga lahko opravi pristojni carinski organ. S fitosanitarnim pregledom pošiljke se ugotavlja zlasti, če: – pošiljko spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz ali drug alternativni dokument oziroma žig; – je pošiljka istovetna z navedbami v dokumentih iz prejšnje alinee; – pošiljka ni okužena s škodljivimi organizmi s seznama I.A in seznama II.A; – pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A; – pošiljka izpolnjuje posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A in, kjer je potrebno, če je izpolnjena dopolnilna izjava o izpolnjevanju teh zahtev. Fitosanitarni pregled se lahko opravi tudi pri pošiljkah, ki niso na seznamu V.B, če fitosanitarni inšpektor ali pristojni carinski organ sumi, da obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin ali dvom o istovetnosti pošiljke. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejšo vsebino fitosanitarnega pregleda iz tega člena, preverjanje dokumentov in istovetnosti ter postopke za opravljanje zdravstvenih pregledov.

Pošiljke iz prvega odstavka prejšnjega člena mora spremljati izvirno fitosanitarno spričevalo ali izjemoma njegova uradno overjena kopija oziroma elektronska inačica fitosanitarnega spričevala. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izjemoma lahko dovoli, da pošiljko spremlja izvirni alternativni dokument ali žig. Fitosanitarno spričevalo izda odgovorni uradni organ države porekla. Kadar so posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A oziroma IV.B izpolnjene za posamezne vrste pošiljk v državi pošiljateljici, ki ni država porekla, lahko ta izda fitosanitarno spričevalo. Za pošiljke iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so bile po izdaji izvirnega fitosanitarnega spričevala v državi porekla odposlane, skladiščene, ponovno pakirane ali razdeljene v drugi državi, ki ni država porekla, je potrebno, da izvirno fitosanitarno spričevalo ali njegovo overjeno kopijo spremlja fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, izdano v tej drugi državi. Če pa so bile te pošiljke predhodno zaporedoma vnesene iz tretjih držav v več različnih držav in je bilo izdano več kot eno fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, jih morajo poleg izvirnega fitosanitarnega spričevala ali njegove overjene kopije spremljati tudi vsa fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz ali njihove overjene kopije. Fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz se izda v najmanj enem uradnem jeziku Skupnosti in skladno z mednarodno konvencijo, ki ureja varstvo rastlin, ne glede na to ali je tretja država izvoza ali ponovnega izvoza njena podpisnica. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše izjeme iz prvega in drugega odstavka tega člena in posamezne vrste pošiljk iz tretjega odstavka tega člena.

Pogostnost fitosanitarnih pregledov določenih pošiljk iz prvega odstavka 25. člena tega zakona se lahko zmanjša, razen pregleda listin. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše pošiljke in pogostnost preverjanja istovetnosti in zdravstvenih pregledov teh pošiljk

Pošiljke s seznama V.B.II, ki se vnašajo iz tretjih držav v varovana območja, morajo poleg pogojev, določenih v 25. členu tega zakona, izpolnjevati še naslednje pogoje: – da niso okužene s škodljivimi organizmi s seznamov I.B in II.B; – da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B; – da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.B.

Pošiljke s seznama V.B, ki se vnašajo iz tretjih držav in so namenjene za poskusno, raziskovalno ali razvojno delo ali za delo pri žlahtnjenju rastlin, morajo biti fitosanitarno pregledane in jih mora spremljati uvozno dovoljenje iz 16. člena tega zakona in fitosanitarno spričevalo države porekla.

Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, lahko uprava pod pogoji iz 17. člena tega zakona dovoli vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, ki se gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, iz tretjih držav, brez fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega pregleda, če so namenjeni uporabi v neposredni bližini te državne meje.

Majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B se v skladu z 18. členom tega zakona lahko vnašajo iz tretjih držav brez fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega pregleda, razen tistih, ki so na seznamu III.A ali III.B.

Uvozniki, prevozniki oziroma osebe, ki pošiljke iz prvega odstavka 25. člena tega zakona vnašajo iz tretjih držav v Skupnost, morajo o prispetju teh pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav ali pretovarjajo med prevozom, obvestiti fitosanitarnega inšpektorja. Carinski delavci ne smejo začeti s postopkom za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe, razen tranzita, dokler fitosanitarni inšpektor ne opravi fitosanitarnega pregleda pošiljk iz prejšnjega odstavka in z odločbo dovoli vnos iz tretjih držav. Na pošiljkah, ki se vnašajo iz tretjih držav, morajo uvozniki izvajati ukrepe, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor. Posameznikom, ki prinesejo rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v Skupnost brez fitosanitarnega spričevala ali so rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti na seznamu III.A ali III.B, razen majhnih količin iz 18. člena tega zakona, carinski delavci prepovejo njihov vnos iz tretjih držav in jih izročijo fitosanitarnemu inšpektorju, ki odredi predpisane ukrepe v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona.

Fitosanitarni pregled pošiljk iz prvega odstavka 25. člena tega zakona se opravi na prvem vstopnem mestu v Skupnosti, kjer se opravljajo druge uvozne administrativne formalnosti, vključno s carinskimi. Uvoznik mora vložiti prijavo za uvedbo fitosanitarnega in carinskega postopka iz prejšnjega odstavka. Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, se pregled istovetnosti in zdravstveni pregled pošiljke lahko opravi tudi na uradno določenih mestih v notranjosti države ali v drugi državi članici, pod carinskim nadzorom. Uradni organ vstopnega mesta lahko po dogovoru z uradnim organom namembnega območja odloči, da se preverjanje istovetnosti ali zdravstvene preglede pošiljk iz prvega odstavka 25. člena tega zakona delno ali v celoti opravi na mestu, ki ni vstopno mesto. V tem primeru mora pošiljko spremljati dokument, ki potrjuje, da se med prevozom do mesta, ki ni vstopno mesto, ohrani istovetnost in zdravstveno stanje rastlin vse do zaključka carinskega postopka. Če dogovora iz prejšnjega odstavka ni, se ta pregled opravi na vstopnem mestu ali drugem odobrenem mestu države članice, v kateri je to vstopno mesto. Mesta za fitosanitarne preglede v Republiki Sloveniji, ki niso vstopna mesta, s skupno odločbo določita Uprava in pristojni carinski organ na zahtevo uvoznika. Komisija lahko kadarkoli vpogleda v seznam mest iz prejšnjega odstavka, ki ga vodi Uprava. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše: – minimalne pogoje za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk na mestu, ki ni vstopno mesto ter mesta, ki niso vstopna mesta iz tretjega odstavka tega člena; – obrazec prijave in dokument, ki spremlja pošiljko iz drugega oziroma četrtega odstavka tega člena; – način sodelovanja med uradnim organom vstopnega mesta, uradnim organom namembnega območja, carinskim uradom vstopnega mesta in carinskim uradom namembnega območja; – ukrepe za ohranjanje istovetnosti partij in pošiljk in za varstvo pred širjenjem škodljivih organizmov do zaključka carinskih postopkov.

Če so izpolnjeni pogoji iz 25. oziroma 26. člena tega zakona, fitosanitarni inšpektor po opravljenem pregledu z odločbo dovoli vnos pošiljke iz tretjih držav in označi fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z vstopnim datumom in žigom fitosanitarne inšpekcije. Če pogoji oziroma eden od pogojev iz 25. oziroma 26. člena tega zakona niso izpolnjeni, fitosanitarni inšpektor zadrži pošiljko in odredi enega od naslednjih ukrepov: – uvedbo karantene do rezultatov uradnih ali diagnostičnih preiskav iz 10. člena tega zakona, – odstranitev okuženega dela pošiljke, – zavrnitev vnosa celotne ali dela pošiljke v Skupnost, – premestitev v namembni kraj izven Skupnosti pod uradnim nadzorom skladno z ustreznim carinskim postopkom med njihovim premeščanjem po Skupnosti, – ustrezno tretiranje, ali – uničenje. V primeru ukrepov iz tretje, četrte in šeste alinee prejšnjega odstavka fitosanitarni inšpektor označi fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z rdečim trikotnim žigom, s čimer spričevali postaneta neveljavni. Če se s fitosanitarnim pregledom ugotovi, da je del pošiljke okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali II.B, se lahko dovoli vnos preostalega dela pošiljke iz tretjih držav, če ni suma na okužbo tega dela pošiljke in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Minister predpiše velikost žiga iz tretjega odstavka tega člena in podatke v njem ter v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, način obveščanja o zadržanih pošiljkah.

Če iz spremnih listin drugih pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav, izhaja, da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, lahko fitosanitarni inšpektor opravi fitosanitarni pregled, če obstaja utemeljen sum glede istovetnosti pošiljke oziroma če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov. Če po opravljenem fitosanitarnem pregledu fitosanitarni inšpektor še dvomi o istovetnosti pošiljke, zlasti glede rodu, vrste ali izvora, se šteje, da pošiljka vsebuje rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.B.

Če pristojni carinski organ pri opravljanju rednega nadzora najde pošiljko iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, ki ni prijavljena, ali pošiljko iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona, ali če pošiljka vsebuje rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama III.A, zadrži pošiljko in o tem obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja, ki opravi fitosanitarni pregled in odredi ukrepe iz 32. člena tega zakona. Pristojni carinski organ, ki opravlja preglede iz drugega odstavka 25. člena tega zakona, za pošiljke, ki izpolnjujejo pogoje iz prve oziroma druge alinee tretjega odstavka 25. člena tega zakona, po opravljenem pregledu dovoli vnos pošiljke iz tretjih držav in označi uvozni dokument z vstopnim datumom in žigom. Če pogoji niso izpolnjeni ali obstaja sum o izpolnjevanju pogojev tretje, četrte ali pete alinee tretjega odstavka 25. člena tega zakona, zadrži pošiljko in obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja, ki opravi fitosanitarni pregled in odredi ukrepe iz 32. člena tega zakona.

Če za pošiljke, ki se izvažajo in so po poreklu iz Republike Slovenije, država, v katero se izvaža, zahteva fitosanitarno spričevalo, fitosanitarni inšpektor pred izdajo fitosanitarnega spričevala opravi fitosanitarni pregled pošiljke, da zagotovi izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev države, v katero se pošiljka izvaža. Če za pošiljke, ki se izvažajo in po poreklu niso iz Republike Slovenije, ampak so se v Republiki Sloveniji skladiščile, ponovno pakirale ali razdeljevale, država, v katero se te pošiljke izvažajo, zahteva fitosanitarno spričevalo, fitosanitarni inšpektor pred izdajo fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz opravi fitosanitarni pregled pošiljk, da zagotovi izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev države uvoznice. Izdaja fitosanitarnega spričevala se šteje za uradno dejanje ali ukrep, ki ga opravi fitosanitarni inšpektor, s katerim se potrjuje, da so izpolnjene določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Minister predpiše v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, način izdaje, obliko in vsebino fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz.

Izvoznik mora podati vlogo za izdajo fitosanitarnega spričevala pri fitosanitarnem inšpektorju v roku, ki ga predpiše minister. Vloga za izdajo fitosanitarnega spričevala mora vsebovati zlasti: – identifikacijske podatke vlagatelja: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež; – podatke o pošiljki. Podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka predpiše minister. Izvozniki morajo izvajati ukrepe, ki jih med fitosanitarnim pregledom pošiljk, namenjenih za izvoz, odredi fitosanitarni inšpektor.

Za pošiljke, ki so v tranzitu, ni obvezen fitosanitarni pregled v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona. Pošiljka iz prejšnjega odstavka mora biti pakirana tako, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov in ne sme biti razdeljena ali združena z drugimi pošiljkami ali prepakirana na carinskem območju Skupnosti. Če pošiljka ni pakirana v skladu s prejšnjim odstavkom ali če se jo pretovarja, je obvezen fitosanitarni pregled v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko ob utemeljenem sumu na nevarnost vnosa in širjenja škodljivih organizmov, minister predpiše za določene pošiljke v tranzitu način ravnanja s pošiljko, obvezen fitosanitarni pregled, način pregleda in določi ukrepe.

Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A, oddelek I in semena s seznama IV.A se lahko premeščajo le, če je na njih ali na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list ali je priložen prevoznemu sredstvu. Pošiljke s seznama V.A, ki se premeščajo in so namenjene za poskusno, raziskovalno ali razvojno delo ali za delo pri žlahtnjenju rastlin, morajo biti fitosanitarno pregledane in jih mora spremljati rastlinski potni list.

Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A, oddelek II in semena s seznama IV.A se lahko premeščajo v ali znotraj varovanega območja le, če je na njih ali na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list, ki je veljaven za varovano območje, ali je priložen prevoznemu sredstvu in so izpolnjeni pogoji za premeščanje, ki jih podrobneje predpiše minister. Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov skozi varovana območja ali iz varovanih območij pod pogoji, ki jih predpiše minister.

Pri semenu s seznama IV.A se za rastlinske potne liste štejejo dokumenti, izdani v skladu s predpisi, ki urejajo trženje uradno potrjenega semenskega materiala kmetijskih rastlin, če dokazujejo izpolnjevanje zahtev s seznama IV.A in če je tako določeno v skladu s predpisom ali aktom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive. Ne glede na prvi odstavek 38. člena tega zakona se, če ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov, brez rastlinskega potnega lista lahko premešča majhna količina rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A in seme s seznama IV.A, če je namenjena porabi med prevozom, samooskrbi oziroma končni prodaji fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu oziroma če jo premeščajo pridelovalci oziroma predelovalci, kateri so lahko izvzeti iz vpisa v register v skladu s 23. členom tega zakona.

Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A, oddelek I, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo zavezanci za vpis v register in so namenjeni premeščanju, morajo biti fitosanitarno pregledani, da se ugotovi zlasti, da: – niso okuženi s škodljivimi organizmi s seznamov I.A in II.A; – izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A. Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti iz seznama V.A, oddelek II, ki so namenjeni premeščanju v varovano območje, morajo biti fitosanitarno pregledani za namene iz prejšnjega odstavka in da se ugotovi: – da niso okuženi s škodljivimi organizmi s seznamov I.B in II.B; – da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.B. Fitosanitarni pregledi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se opravljajo redno, najmanj v predpisanih časovnih obdobjih oziroma najmanj enkrat letno in vsaj vizualno. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin lahko izvajajo: – naključni fitosanitarni pregledi ne glede na poreklo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov kadarkoli in povsod tam, kjer se premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev, – uradna vzorčenja in testiranja vzorcev, da se ugotovi, ali rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti izpolnjuje predpisane zahteve iz tega zakona. Kadar pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista niso izpolnjeni, pristojni inšpektor odredi naslednje ukrepe v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona: – ustrezno tretiranje, ki mu sledi izdaja rastlinskega potnega lista, če se šteje, da so pogoji izpolnjeni zaradi tretiranja, – dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom v območja, kjer ne predstavljajo dodatne nevarnosti, – dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom na mesta za industrijsko predelavo, – uničenje. Če se med fitosanitarnimi pregledi ugotovi škodljivi organizem s seznama I.A, oddelek I ali seznama II.A, oddelek I, pristojni inšpektor prepove premeščanje zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka. Če se med fitosanitarnimi pregledi ugotovi škodljivi organizem s seznama I.A, oddelek II ali seznama II.A, oddelek II oziroma da niso izpolnjene posebne zahteve s seznama IV.A, oddelek II, pristojni inšpektor za okuženi del rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov odredi ukrepe iz petega odstavka tega člena. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše podrobnejši način fitosanitarnega pregleda iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ter ukrepe iz tega člena.

Rastlinski potni list pomeni uradno etiketo, ki jo pripravi odgovorni uradni organ v državi članici in je lahko standardizirana na ravni Skupnosti za različne vrste rastlin ali rastlinskih proizvodov. Rastlinske potne liste se izdaja za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A. Rastlinske potne liste izdajajo za pridelane ali predelane rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A, ki so fitosanitarno pregledani v skladu s prejšnjim členom: – zavezanci za vpis v register iz prve in druge alinee drugega odstavka 19. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če imajo za to dovoljenje Uprave, ali – izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena tega zakona, ali – Uprava, v primeru, da zavezanci iz 19. člena tega zakona ne pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše stopnjo standardizacije rastlinskega potnega lista in druge vrste uradnih oznak za posebne vrste proizvodov iz prvega odstavka tega člena ter izdajanje rastlinskih potnih listov iz drugega odstavka tega člena.

Uprava izda upravičencem dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov, če izpolnjujejo naslednje pogoje: – da so vpisani v register iz 19. člena tega zakona; – da so strokovno usposobljeni za zdravstveno varstvo rastlin ali da zagotovijo strokovno usposobljeno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki skrbi za izvajanje obveznosti iz 49. člena tega zakona, ki je v delovnem ali pogodbenem razmerju z upravičencem; – da imajo zapisnik pristojnega inšpektorja o izpolnjevanju obveznosti iz 22. člena tega zakona. Vlogo za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov morajo upravičenci vložiti pri upravi na predpisanem obrazcu. Vloga mora vsebovati poleg podatkov iz 20. člena tega zakona še zlasti: – podatke o vrsti pridelave, predelave, prodaje oziroma vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz tretjih držav; – dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Šteje se, da je oseba iz druge alinee prvega odstavka tega člena strokovno usposobljena, če ima predpisano izobrazbo in potrdilo o temeljnem znanju o škodljivih organizmih, njihovem obvladovanju in predpisih o zdravstvenem varstvu rastlin, pridobljeno na tečajih, za katere uprava potrdi program in izvajalca. V primeru, da je odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin v pogodbenem razmerju z upravičencem, mora upravičenec vlogi priložiti kopijo pogodbe, ki mora vsebovati natančno določene obveznosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin. Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter pogoje glede izobrazbe in obrazec potrdila o temeljnem znanju iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister. Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov izda predstojnik uprave v upravnem postopku najkasneje v treh mesecih po prejemu popolne vloge, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Če upravičenec preneha izpolnjevati predpisane pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov, se dovoljenje na predlog upravičenca ali po uradni dolžnosti razveljavi.

Za izdajanje drugih uradnih oznak za posebne vrste proizvodov, ki se štejejo za rastlinski potni list, izda Uprava upravičencem dovoljenje, če izpolnjujejo pogoje iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena in imajo zapisnik pooblaščene uradne osebe o izpolnjevanju obveznosti iz prve, četrte, pete in šeste alinee 22. člena tega zakona. Za izdajo dovoljenj za druge uradne oznake se smiselno uporablja drugi, tretji, četrti, peti, sedmi in osmi odstavek prejšnjega člena. Minister predpiše obrazec in podrobnejšo vsebino vloge za izdajo dovoljenj drugih uradnih oznak, pogoje glede strokovne usposobljenosti in v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, vrste rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za posebno označevanje, tehnične zahteve za obrate in namestitev oznak.

Uprava vzpostavi in vodi evidenco odgovornih oseb za zdravstveno varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov. V evidenci se na enoten način vodijo zlasti osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin ter osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča upravičenca, ki je zagotovil to odgovorno osebo. Podrobnejše podatke in način vodenja evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše minister.

Vrste rastlinskih potnih listov so: – rastlinski potni list; – nadomestni rastlinski potni list (z oznako RP); – rastlinski potni list za varovana območja (z oznako ZP). Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše obliko in vsebino rastlinskih potnih listov.

Če se s fitosanitarnim pregledom ugotovi, da je del rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci, ali je kakor koli drugače navzoč v njihovih prostorih, okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali II.B, se lahko izda rastlinski potni list za preostale rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, če ni suma, da so okuženi in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.

Če se pošiljka razdeli ali sestavi iz več različnih posamičnih pošiljk, ki jih že spremlja rastlinski potni list, se mora za novo pošiljko izdati nadomestni rastlinski potni list. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka spremeni zdravstveno stanje pošiljke, se lahko izda nadomestni rastlinski potni list le po opravljenem fitosanitarnem pregledu.

Po opravljenem fitosanitarnem pregledu pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav in jih mora spremljati fitosanitarno spričevalo ter so navedene s seznamu V.A, fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje pošiljke, vnesene iz tretjih držav, v notranjost države s fitosanitarnim spričevalom, na katerem je navedeno, da nadomešča rastlinski potni list. Če se pošiljka s seznama V.A, ki jo spremlja fitosanitarno spričevalo, premešča v druge države članice, se mora za pošiljko izdati rastlinski potni list. Če se pošiljka s seznama V.A, ki jo spremlja fitosanitarno spričevalo razdeli ali sestavi iz več drugih različnih, posamičnih pošiljk, se mora za novo pošiljko izdati rastlinski potni list. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka spremeni zdravstveno stanje pošiljke, vnesene iz tretjih držav, se lahko izda rastlinski potni list le po opravljenem fitosanitarnem pregledu.

Pridelovalci, predelovalci, uvozniki in distributerji rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz prve in druge alinee drugega odstavka 19. člena tega zakona morajo poleg obveznosti iz 22. člena tega zakona tudi: – prijaviti upravi v predpisanem roku vse spremembe glede pogojev za izdajo rastlinskih potnih listov; – poskrbeti za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s tem zakonom; – obveščati pristojnega inšpektorja v predpisanih rokih o nameravanem premeščanju rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v varovano območje; – izpolnjevati rastlinske potne liste v skladu s predpisano vsebino in oznakami; – hraniti listine in voditi evidenco glede izdaje vseh vrst rastlinskih potnih listov; – poskrbeti za namestitev rastlinskih potnih listov na način, ki onemogoča ponovno uporabo rastlinskih potnih listov. Način in roke prijav ter rok hrambe listin iz prejšnjega odstavka predpiše minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

Kupci rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se ukvarjajo z njihovo tržno pridelavo oziroma predelavo, morajo kot končni uporabniki hraniti vse vrste rastlinskih potnih listov v skladu s predpisanim rokom. Rok hrambe iz prejšnjega odstavka predpiše minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive. Kupci iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnemu inšpektorju omogočiti dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na katerikoli stopnji v pridelavi ali predelavi ali na trgu ter omogočiti fitosanitarni pregled, vključno s pregledom listin.

Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja žive naravne sovražnike, antagoniste ali kompetitorje ali njihove produkte in druge organizme, ki se morejo sami razmnoževati.

Domorodna vrsta organizma je tista vrsta, ki je v določenem ekosistemu naravno navzoča. Vnos, gojenje ali uporaba domorodnih vrst organizmov za namen biotičnega varstva rastlin v zavarovanih prostorih in na prostem je dovoljena, če so izpolnjeni predpisani pogoji glede strokovne in tehnične usposobljenosti, ki jih predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.

Tujerodna vrsta organizma je tista vrsta, ki jo naseli človek in v določenem ekosistemu pred naselitvijo ni bila navzoča. Za namen biotičnega varstva rastlin v zavarovanih prostorih in na prostem, je dovoljeno uporabljati le tiste tujerodne vrste organizmov, ki so na seznamu, ki ga objavi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave. Uprava izda dovoljenje za vnos in uporabo tujerodnih vrst organizmov iz prejšnjega odstavka s soglasjem ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, na podlagi ugotovitve, da poseg v naravo ne ogroža naravnega ravnovesja ali biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisi na področju ohranjanja narave. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko izjemoma izda dovoljenje za vnos in uporabo tujerodnih vrst organizmov za namen biotičnega varstva rastlin za znanstvene in raziskovalne organizacije, če jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene. Dovoljenje se izda na način iz prejšnjega odstavka. Za pridobitev dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora vlagatelj izpolnjevati tudi predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov. Vlogo za izdajo dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo vlagatelji podati pri upravi. Vloga mora vsebovati zlasti naslednje podatke: – osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež; – odgovorno osebo; – vrsto dejavnosti; – vrsto in način uporabe glede na ciljni škodljivi organizem; – program naselitve in seznam prejemnikov; – oceno tveganja za naravo; – dokazila, da je organizem dovoljeno uporabljati vsaj v treh ekološko primerljivih evropskih državah; – dokazila, da je organizem namenjen uporabi za biotično varstvo rastlin; – dokazila, da so izpolnjeni drugi predpisani pogoji za uporabo. Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka. Uprava vodi evidenco o vnosu in uporabi tujerodnih vrst organizmov iz tega člena.

Zaradi analiziranja in sprejemanja ukrepov zdravstvenega varstva rastlin lahko uprava za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk na podlagi tega zakona, pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, zlasti iz: – registra kmetijskih gospodarstev in evidence subjektov; – evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil; – katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč; – registra prostorskih enot; – davčnega registra (davčna številka); – centralnega registra prebivalstva (osebno ime, enotna matična številka občana in naslov stalnega ali začasnega prebivališča); – zemljiškega katastra (parcelna številka, meja parcele, površina, lastnik, upravljalec, najemnik); – zemljiške knjige (lastninska in zakupna pravica na posameznih parcelah); – poslovnega registra Republike Slovenije; – zbirk statističnih podatkov s področja kmetijstva in gozdarstva v agregatni obliki; – zbirk carinskih podatkov o vnosu iz tretjih držav in izvozu rastlin in rastlinskih proizvodov; – zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije in zakupnikov teh zemljišč); – zbirk podatkov Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije. Uprava lahko uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte. Uprava skladno s svojimi pristojnostmi povezuje svoje zbirke podatkov z vsemi zbirkami podatkov, ki se vodijo na ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo in gozdarstvo. Registri, evidence in druge zbirke podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavi in vodi uprava, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije. Način povezovanja z drugimi zbirkami podatkov in način pridobivanja podatkov iz drugih zbirk podatkov predpiše minister v soglasju z ministrom pristojnim za posamezno zbirko podatkov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo podatkov.

Uprava lahko posreduje podatke iz svojih registrov in zbirk podatkov drugim državnim organom in organom lokalnih skupnosti, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog ter pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin. Upravljalci zbirk podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov iz prejšnjega člena posredujejo upravi podatke brezplačno, zaračunavajo pa lahko neposredne materialne stroške. Podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljalci zbirk podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Izpise iz zbirk podatkov, ki se vodijo v skladu s tem zakonom in ki ne vsebujejo osebnih podatkov, lahko proti plačilu stroškov posredovanja pridobi oseba, ki za to izkaže pravni interes. Ta sme dobljene podatke uporabljati samo za namene, za katere so ji bili dani in jih ne sme spreminjati ali posredovati drugim osebam.

Izvajalci zdravstvenega varstva rastlin morajo voditi in redno dopolnjevati predpisane evidence, registre in baze podatkov, ki so povezani v informacijski sistem. Uprava zagotovi vzpostavitev in povezovanje informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka z informacijskim sistemom ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter z mednarodnimi informacijskimi sistemi na področju zdravstvenega varstva rastlin. Način povezovanja, pogoje vodenja registrov, evidenc in baz podatkov predpiše minister.

Na mednarodni ravni uprava izmenjuje zlasti naslednje podatke in informacije: – o osrednjem odgovornem organu; – o seznamu vstopnih mest, skozi katera se lahko vnašajo pošiljke iz tretjih držav v Skupnost; – o seznamih škodljivih organizmov, ki so predmet nadzora; – o navzočnosti ali pojavu škodljivih organizmov s seznamov, predpisanih po tem zakonu, na delu svojega ozemlja, kjer njihova navzočnost prej ni bila znana, ter o uvedenih ukrepih; – o pojavu, izbruhu ali širjenju škodljivih organizmov, ki predstavljajo potencialno nevarnost; – o vsakem pojavu škodljivega organizma v varovanem območju, glede katerega je bilo varovano območje priznano; – o ugotovitvah sistematičnih raziskav v varovanem območju; – o predpisih, ki so bili izdani na podlagi tega zakona; – o primerih, ko so bile pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zadržani zaradi neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev; – o drugih podatkih in informacijah s področja tega zakona, na zahtevo mednarodnih organov in organizacij. Podatki in informacije se posredujejo v skladu z mednarodnimi konvencijami in sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Vse stroške preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki so bile opravljene na zahtevo pristojnega inšpektorja ali odgovornega uradnega organa zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja rastlin, v primeru, kadar je izvid analize neugoden za imetnika, plača imetnik, pri katerem so bili vzeti uradni vzorci, razen če ni drugače predpisano. Vse stroške ukrepov po tem zakonu, nastale zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva rastlin, nosi imetnik. Stroške tečajev strokovnega usposabljanja za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov plača vlagatelj.

Za izdajo predpisanega spričevala in potrdila o zdravstveni ustreznosti ter fitosanitarne preglede plača vlagatelj pristojbino. Pristojbina iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na poseben vplačilni račun, določen v skladu s predpisi, ki urejajo način vplačevanja in razporejanja javnofinančnih prihodkov. Minister predpiše višino pristojbine glede na vrsto in količino rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz seznama V.A. Za pošiljke iz prvega odstavka 25. člena tega zakona minister predpiše višino pristojbine glede na vrsto in količino rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive.

Sofinanciranje programov zdravstvenega varstva rastlin, ki jih odobri Komisija, se izvaja v skladu z direktivo in Uredbama Komisije 1040/2002/ES (UL L, št. 157 z dne 15. 6. 2002), s spremembami in 998/2002/ES (UL L, št. 152 z dne 12. 6. 2002) s spremembami.

Imetnik, ki se ukvarja s pridelavo oziroma predelavo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ima pravico do odškodnine, če: – takoj, ko ugotovi ali sumi o pojavu škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A ali v primeru varovanega območja s seznamov I.B in II.B, ali organizmov, ki niso navedeni na teh seznamih, pa predstavljajo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije, glede katerih določa ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja predstojnik Uprave na podlagi izdelane ocene nevarnosti škodljivega organizma, obvesti pristojnega inšpektorja ali Upravo, – je izvršil vse predpisane in odrejene ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin. Odškodnina se plača iz proračuna Republike Slovenije. Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ne plača, če se škodljivi organizem pojavi pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v Republiko Slovenijo. Postopek za izplačilo odškodnine se začne na zahtevo imetnika uničenih ali drugače odstranjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov. Zahtevi, ki jo vloži na upravo, mora priložiti odločbo pristojnega inšpektorja o odrejenih ukrepih. O upravičenosti do odškodnine in o njeni višini odloča uprava v upravnem postopku. Višino odškodnine ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje uprava. Zoper odločbo o višini odškodnine ni mogoča pritožba in tudi ni mogoč upravni spor. Imetnik lahko v 30 dneh po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino. V primeru, da se odločbe ne izda ali se je ne vroči imetniku v 60 dneh od vložitve zahteve za izplačilo odškodnine, lahko imetnik predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino. O zahtevkih iz šestega in sedmega odstavka tega člena odloča sodišče v nepravdnem postopku. Minister predpiše podrobnejše kriterije za določitev odškodnine.

Javna služba zdravstvenega varstva rastlin je z zakonom določena dejavnost, pri izvajanju katere ima izvajalec v javnem interesu posebne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti javne službe). Dejavnost javne službe zdravstvenega varstva rastlin obsega zlasti izvajanje nalog na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov ter strokovnih nalog na področju zdravstvenega varstva rastlin. Naloge na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov so zlasti: – spremljanje in opazovanje razvoja škodljivih organizmov, ki so običajno navzoči na rastlinah in rastlinskih proizvodih, ter določanje optimalnih rokov za njihovo zatiranje; – evidentiranje izbruhov in povečane populacije škodljivih organizmov (epifitocije); – napovedovanje razvoja in povečanega pojava škodljivih organizmov, na podlagi ustreznih podatkov; – zagotavljanje meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov za namene opazovanja in napovedovanja pojava škodljivih organizmov; – opravljanje osnovne terenske in laboratorijske diagnostike škodljivih organizmov; – opozarjanje in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov s svetovanjem in navodili za uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter z obveščanjem javnosti in ustreznih služb; – izobraževanje imetnikov v zvezi z izvajanjem dejavnosti zdravstvenega varstva rastlin. Strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin so zlasti: – izvajanje specializiranih laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike škodljivih organizmov; – dajanje strokovnih mnenj imetnikom v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin; – strokovno usposabljanje odgovornih oseb za zdravstveno varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov; – izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti; – izvajanje dezinsekcije in dezinfekcije ter deratizacije za namene zdravstvenega varstva rastlin; – opravljanje drugih strokovnih nalog. Minister podrobneje predpiše naloge iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

Dejavnost javne službe zdravstvenega varstva rastlin izvajajo javni zavodi, osebe javnega prava ter druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske in prostorske pogoje ter pogoje glede opreme. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka opravljajo dejavnost javne službe zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu izvajalci javne gozdarske službe, določeni v zakonu, ki ureja področje gozdarstva, v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje gozdarstva. Minister predpiše pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen pogojev za izvajalce javne službe, ki izvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, ki so predpisani v skladu z zakonom, ki ureja promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Obveznosti javne službe zdravstvenega varstva rastlin so: – trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti in izvajanje storitev; – omogočanje storitev za vsako fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, dejavnostjo varstva rastlin oziroma izkaže pravni interes; – izvajanje storitev po predpisani ceni; Obveznosti javne službe zdravstvenega varstva rastlin se podrobneje uredijo z odločbo o koncesiji. Če izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin ne zagotovi storitve osebi, kateri jo je dolžan zagotoviti, ali ne zagotovi storitev po predpisani ceni in drugih predpisanih pogojih, lahko uporabnik storitve od uprave zahteva, da odloči o uporabnikovi pravici z odločbo v upravnem postopku in z njo izvajalcu javne službe zdravstvenega varstva rastlin naloži ustrezno ravnanje.

Javna služba zdravstvenega varstva rastlin se financira iz: – delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev; – proračuna Republike Slovenije; – drugih virov. Izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije za financiranje javne službe nameniti le za izvajanje te javne službe.

Uporabniki storitev javne službe zdravstvenega varstva rastlin deloma ali v celoti plačujejo ceno posamezne storitve, lahko pa so posamezne storitve za uporabnike tudi brezplačne. Minister predpiše cene storitev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in določi delež, ki ga plača uporabnik.

Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe zdravstvenega varstva rastlin izvaja uprava, inšpekcijski nadzor opravlja fitosanitarna inšpekcija, razen v primeru javne službe zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu, kjer se strokovni in inšpekcijski nadzor izvajata v skladu z zakonom, ki ureja področje gozdarstva. Uprava lahko naloge strokovnega nadzora iz prejšnjega odstavka dodeli drugim pravnim osebam kot javno pooblastilo.

Uprava dodeli koncesije za izvajanje javne službe zdravstvenega varstva rastlin izvajalcem na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti: – opredelitev predmeta koncesije; – navedbo o začetku in trajanju koncesije; – pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar; – obvezne sestavine prijave; – merila za izbiro; – navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri za izdajo koncesije; – druge morebitne strokovne in tehnične pogoje; – kontaktna oseba za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa; – datum, kraj in čas odpiranja vlog; – način obveščanja kandidatov o izbiri koncesionarjev. Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje predstojnik uprave. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki vlagateljev. Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v osmih dneh od prejema opozorila, v nasprotnem primeru se vloge zavržejo, na kar je treba vlagatelje opozoriti. Izid javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis iz prvega odstavka tega člena ni potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, katerim uprava koncesijo dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku. Medsebojna razmerja med upravo in koncesionarjem se podrobneje uredijo s pogodbami. Zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Pogodba iz prejšnjega člena se sklene v pisni obliki in vsebuje zlasti: – izvajalca in strokovne osebe, ki bodo dejavnosti izvajale; – dejavnost zdravstvenega varstva rastlin, ki jo opravlja izvajalec; – območje na katerem mora izvajalec izvajati dejavnosti javne službe zdravstvenega varstva rastlin; – način in pogoje za opravljanje s pogodbo določene dejavnosti; – pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca; – delovni čas in poslovni čas oziroma način zagotavljanja dejavnosti; – začetek in trajanje koncesije; – vir financiranja; – nadzor nad izvajanjem dejavnosti; – prenehanje koncesije; – rok za odpoved pogodbe.

Uprava dodeli javno pooblastilo pravnim osebam javnega in zasebnega prava, ki izpolnjujejo pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti za naloge iz drugega odstavka 9. člena, iz tretjega odstavka 42. člena, iz 65. člena in iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 14., 19., 21., 23. in 24. točke 76. člena tega zakona. Naloge zdravstvenega varstva rastlin na področju gozdarstva iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 14. in 19. točke 76. člena tega zakona izvaja javna gozdarska služba, določena v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, kot javno pooblastilo. Pogoje glede usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena predpiše minister. Izpolnjevanje pogojev glede usposobljenosti preverja komisija, ki jo imenuje predstojnik uprave. Predstojnik uprave z odločbo v upravnem postopku ugotovi izpolnjevanje pogojev glede usposobljenosti. Uprava dodeli javna pooblastila za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena na podlagi javnega razpisa. Javni razpis iz prejšnjega odstavka ni potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, tem se javno pooblastilo dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku. Uprava odloči o izbiri izvajalca z odločbo v upravnem postopku. V odločbi morajo biti navedeni tudi strokovni delavci, ki bodo dodeljeno dejavnost izvajali. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Nosilci javnega pooblastila so za izvajanje nalog, za katere jim je dano javno pooblastilo, odgovorni upravi. Javna pooblastila prenehajo, če nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če dela v nasprotju s predpisi, kar ugotovi predstojnik uprave z odločbo v upravnem postopku. Izvajanje nalog po javnem pooblastilu se krije iz proračuna Republike Slovenije.

Strokovna in ljubiteljska društva na področju zdravstvenega varstva rastlin opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje društva presega uresničevanje interesov članov društva. Društvo deluje v javnem interesu: – če aktivno deluje na področju zdravstvenega varstva rastlin, – če so dejavnosti, ki so v javnem interesu opredeljene v temeljnem aktu društva, – če organizira izobraževanja o zdravstvenem varstvu rastlin za člane in nečlane, – če je za obdobje dveh let izkazana pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa, – če opravlja to dejavnost najmanj dve leti. Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka.

Minister podeli društvu, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, status društva, ki deluje v javnem interesu, z odločbo, največ za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja za enako obdobje. Društvu, ki deluje v javnem interesu, lahko minister iz proračuna Republike Slovenije oziroma lokalna samoupravna skupnost iz svojega proračuna dodeli sredstva za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu, na podlagi pogodbe in v skladu zakonom, ki ureja javna naročila. Društvu, ki ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena, se odvzame status društva, ki deluje v javnem interesu, z odločbo ministra.

Minister ustanovi svet za zdravstveno varstvo rastlin kot strokovno posvetovalno telo na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu, gozdarstvu, znanosti in izobraževanju. Njegove naloge so zlasti, da: – svetuje pri uvedbi ukrepov za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov; – predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s področja zdravstvenega varstva rastlin; – spremlja sistemska in razvojna vprašanja s področja zdravstvenega varstva rastlin in predlaga prednostne naloge; – predlaga prioritetne ocene nevarnosti škodljivih organizmov; – predlaga razvojne načrte v zdravstvenem varstvu rastlin; – sodeluje pri izdelavi podlag za pripravo zakonodaje. Sestavo in način dela sveta določi minister.

Minister za izvajanje tega zakona lahko odredi naslednje ukrepe; – na določenem območju odredi prepoved gojenja posameznih vrst, sort ali klonov rastlin; – omeji ali prepove trgovanje s posameznimi vrstami rastlin; – odredi obvezno sodelovanje imetnikov pri zatiranju škodljivih organizmov ter uporabo njihove opreme za ta namen; – odreja vse druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakona.

Uprava je osrednji odgovorni organ za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji, za koordinacijo in izmenjavo informacij med organi in izvajalci javnih služb ter za poročanje Evropski Komisiji. Upravne naloge in z njimi povezane strokovne naloge opravlja Uprava. V upravnih stvareh, o katerih odloča Uprava, je ministrstvo organ druge stopnje.

Zaradi preprečevanja vnosa in širjenja škodljivih organizmov in njihovega zatiranja lahko, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, predstojnik Uprave z odločbo: – določi meje posebno nadzorovanega območja oziroma – omeji ali prepove premeščanje posameznih vrst rastlin na ozemlju Republike Slovenije oziroma – omeji ali prepove vnos v Republiko Slovenijo ali tranzit posameznih vrst rastlin čez ozemlje Republike Slovenije oziroma – določi nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona oziroma – določi nujne ukrepe za preprečevanje vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso zajeti v seznamih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona. Predstojnik Uprave izda odločbo iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo ukrepe za preprečevanje vnosa v Skupnost in širjenja organizmov, ki so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnosti in o tem obvesti Komisijo. Odločba iz prejšnjega odstavka se razveljavi z novo odločbo, če Komisija ne odobri ukrepov iz prejšnjega odstavka. Odločba iz drugega odstavka tega člena velja do uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 12. člena oziroma četrtega odstavka 14. člena tega zakona, če Komisija odobri ukrepe iz drugega odstavka tega člena.

Poleg pooblastil po drugih predpisih ima Uprava po tem zakonu zlasti naslednje naloge in pooblastila: 1. sodelovanje pri oblikovanju in izvajanje politike zdravstvenega varstva rastlin; 2. sodelovanje pri pripravi predpisov in opravljanje upravnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin in skrb za njihovo izvajanje; 3. izvajanje stalnega nadzora škodljivih organizmov; 4. analiziranje in ocenjevanje zdravstvenega stanja rastlin z namenom ugotovitve pojava in širjenja škodljivih organizmov v državi in tujini; 5. izvajanje laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike škodljivih organizmov s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B; 6. priprava ocen tveganja v primeru nevarnosti pojava ali ugotovitve novih škodljivih organizmov, izdaja strokovnih navodil in ukrepov; 7. izdelava strokovnih podlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij, posebej nadzorovanih območij in varovanih območij; 8. vzpostavitev in vodenje registra, evidenc in seznamov; 9. sprejemanje programov v zvezi z ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov ter skrb za izvajanje programov; 10. izvajanje ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje škodljivih organizmov; 11. zagotavljanje fitosanitarnih ukrepov; 12. strokovni nadzor nad izvajanjem nalog javne službe v skladu s tem zakonom; 13. poročanje o pojavih, izbruhih in širjenju škodljivih organizmov v državi in tujini; 14. priprava poročil, analiz, informacij in drugih gradiv za organe in mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija dolžna poročati v skladu s predpisi in na podlagi mednarodnih pogodb; 15. obveščanje držav izvoznic o zadržanih pošiljkah zaradi neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev; 16. sodelovanje pri pripravi mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa vlada na področju zdravstvenega varstva rastlin in skrb za njihovo izvajanje; 17. skrb za obveščanje javnosti in zainteresiranih o zadevah s področja varstva rastlin in izdajanje publikacij; 18. skrb za izvajanje poenotenih postopkov dela v skladu s predpisi in mednarodnimi zahtevami; 19. vzpostavitev in vodenje informacijskega sistema na področju zdravstvenega varstva rastlin; 20. zagotovitev strokovnega usposabljanja delavcev Uprave; 21. sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v državi in tujini na delovnem področju; 22. zastopanje Republike Slovenije v mednarodnih organih in organizacijah na področju zdravstvenega varstva rastlin; 23. izdajanje rastlinskih potnih listov; 24. opravljanje fitosanitarnih pregledov; 25. zagotavljanje sistema izdaje fitosanitarnih spričeval; 26. izdajanje navodil za izvrševanje nalog iz 2.a člena tega zakona za odgovorne uradne organe iz drugega odstavka 2.b člena tega zakona; 27. opravljanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.

Pooblastila za opravljanje fitosanitarnega pregleda po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so: 1. dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo; 2. dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov v prostorih kupcev in pri vnosu iz tretjih držav, izvozu ter tranzitu; 3. pregledovanje listin pravnih in fizičnih oseb v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin; 4. jemanje vzorcev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov brez nadomestila njihove vrednosti zaradi opravljanja laboratorijskih analiz; 5. preverjanje, če so pridelovalci, predelovalci, uvozniki in distributerji predpisanih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov vpisani v register; 6. preverjanje, če so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskih potnih listov; 7. izdajanje rastlinskih potnih listov v primeru iz tretje alinee tretjega odstavka 42. člena tega zakona in drugega odstavka 48. člena tega zakona; 8. preverjanje izpolnjevanje dolžnosti zavezancev iz registra v skladu s tem zakonom; 9. izdajanje fitosanitarna spričevala za izvoz in fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz; 10. vpogled v registre in evidence, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora; 11. odrejanje in nadziranje izvajanja ukrepov po tem zakonu; 12. izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin. Uradna oseba, ki izvaja javna pooblastila za opravljanje fitosanitarnega pregleda, mora imeti službeno izkaznico oziroma značko, s katero se izkazuje pri opravljanju tega pregleda. Minister predpiše obliko in vsebino službene izkaznice in značke iz prejšnjega odstavka.

Uradna oseba mora o ugotovitvah fitosanitarnega pregleda iz prejšnjega člena, ki zahtevajo ukrepanje, obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja, ki lahko odredi ukrepe iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16. in 18. točke 80. člena tega zakona. Uradna oseba lahko Upravi predlaga izbris iz registra oziroma razveljavitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov, če po opravljenem fitosanitarnem pregledu ugotovi, da zavezanec iz registra ne izpolnjuje predpisanih obveznosti.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in predpisi Skupnosti o zdravstvenem varstvu rastlin, opravljajo fitosanitarni in gozdarski inšpektorji. Ukrepe iz tega zakona odredi fitosanitarni ali gozdarski inšpektor z odločbo, izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. V upravnih stvareh, o katerih odloča pristojni inšpektor, je ministrstvo drugostopni organ.

Fitosanitarna in gozdarska inšpekcija zagotavljata enotno izvajanje postopkov dela in ukrepov na področju zdravstvenega varstva rastlin, izvajata inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, zagotavljata strokovno usposabljanje inšpektorjev, sodelujeta pri pripravi predpisov s svojega delovnega področja ter opravljata druge zadeve, določene z zakonom ali z drugim predpisom. Inšpekciji pri svojem delu sodelujeta z upravo, z drugimi inšpekcijami, zavodi in z drugimi organizacijami in s strokovnjaki za kmetijstvo in gozdarstvo v Republiki Sloveniji in tujini.

Poleg pooblastil po drugih predpisih lahko fitosanitarni ali gozdarski inšpektor po tem zakonu in predpisih izdanih na njegovi podlagi: 1. dostopa do rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev in pri vnosu iz tretjih držav, izvozu ter tranzitu; 2. opravlja inšpekcijske preglede rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev in pri vnosu iz tretjih držav, izvozu ter tranzitu; 3. pregleduje listine pravnih in fizičnih oseb v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin; 4. jemlje vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov brez nadomestila njihove vrednosti zaradi opravljanja laboratorijskih analiz; 5. preverja, če so pridelovalci, predelovalci, uvozniki in distributerji predpisanih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov vpisani v register; 6. preverja, če so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskih potnih listov; 7. preverja izpolnjevanje dolžnosti zavezancev iz registra v skladu s tem zakonom; 8. preverja, ali izvajalci javnih služb, pravne in fizične osebe, ki jim je bilo dano pooblastilo po tem zakonu, izpolnjujejo predpisane pogoje; 9. opravlja nadzor nad opravljanjem nalog izvajalcev javnih služb; 10. opravlja nadzor nad izdajo rastlinskih potnih listov; 11. opravlja fitosanitarni pregled in odreja fitosanitarne ukrepe; 12. vpogleda registre in evidence, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora; 13. opravlja nadzor nad vnosom iz tretjih držav, gojenjem ali uporabo organizmov za biotično varstvo rastlin; 14. nadzira izvajanje ukrepov po tem zakonu; 15. izvaja druge naloge povezane z zdravstvenim varstvom rastlin.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora fitosanitarni ali gozdarski inšpektor po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, lahko z odločbo: 1. prepove vnos iz tretjih držav škodljivih organizmov s seznamov, predpisanih po tem zakonu, in drugih določenih škodljivih organizmov; 2. prepove vnos iz tretjih držav pošiljke in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki ne izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom; 3. za določen čas prepove na mestu pridelave gojenje predpisanih vrst rastlin; 4. odredi ustrezno tretiranje pošiljk pri vnosu iz tretjih držav, izvozu in premeščanju ter rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, če ugotovi, da so okužene s predpisanimi škodljivimi organizmi; 5. odredi odstranitev samo okuženih delov pošiljke, če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov; 6. odredi, da pošiljke ni dovoljeno prepustiti uvozniku, prevozniku oziroma osebi, ki rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete vnašajo iz tretjih držav ali premeščajo, dokler ni zaključen fitosanitarni pregled oziroma niso znani rezultati preiskav in uradnih testov; 7. dovoli premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (razen semena in rastlin za saditev) v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, na območja, na katerih ne predstavljajo nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov oziroma na mesta industrijske predelave, pod njegovim nadzorom; 8. odredi uničenje pošiljk pri vnosu iz tretjih držav ali pri premeščanju ter rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov oziroma če niso izpolnjeni pogoji po tem zakonu; 9. začasno prepove dejavnosti pridelovalca oziroma predelovalca, v celoti ali deloma in izdajo rastlinskih potnih listov, dokler se ne ugotovi, da je nevarnost za širjenje škodljivih organizmov odpravljena; 10. prepove izdajo rastlinskih potnih listov v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za njihovo izdajo; 11. predlaga upravi izbris iz registra, če ugotovi, da zavezanec iz registra ne izpolnjuje predpisanih obveznosti; 12. predlaga upravi, da v primeru večkratnih kršitev oziroma prenehanju izpolnjevanja predpisanih pogojev razveljavi dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov; 13. do odločitve uprave prepove opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ter predlaga odvzem koncesije ali pooblastila; 14. prepove vnos iz tretjih držav, gojenje ali uporabo organizmov za biotično varstvo rastlin, če niso izpolnjeni pogoji po tem zakonu; 15. odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, odpravijo v roku, ki ga določi; 16. odredi potrebne ukrepe in potrebna dejanja za preprečevanje vnosa, pojava, širjenja in za zatiranje škodljivih organizmov, za katera je pooblaščen z zakonom in drugim predpisom; 17. izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških oziroma prijavi kaznivo dejanje; 18. odredi druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

Za fitosanitarnega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo iz kmetijstva, smer agronomija, in opravljen strokovni izpit s področja zdravstvenega varstva rastlin ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v državni upravi. Gozdarski inšpektor mora za opravljanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu poleg drugih predpisanih pogojev, imeti še opravljen strokovni izpit s področja zdravstvenega varstva rastlin. Predpis o vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita iz tega člena izda minister.

Fitosanitarni in gozdarski inšpektor morata imeti inšpekcijsko izkaznico oziroma značko, s katero se izkazujeta pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Minister predpiše obliko in vsebino inšpekcijske izkaznice oziroma značke.

Odgovorni uradni organi iz 2.b člena tega zakona morajo zagotoviti sodelovanje z izvedenci Komisije pri izvajanju pregledov in drugih aktivnostih na ozemlju Republike Slovenije ter prostorske in tehnične pogoje za delo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. Oseba, pri kateri bo Komisija opravila pregled in druge aktivnosti iz prejšnjega odstavka, mora Komisiji kadarkoli zagotoviti zlasti dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov ter pregled listin v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin. Minister v skladu s predpisom, sprejetim po postopku iz drugega odstavka 18. člena direktive, predpiše način sodelovanja in zagotavljanja prostorskih in tehničnih pogojev za izvajanje pregledov in drugih aktivnostih iz prvega odstavka tega člena.

Uprava pisno obvešča Komisijo oziroma druge države članice zlasti o: – osrednjem odgovornem organu in drugih uradnih odgovornih organih, z vsemi spremembami; – seznamu vstopnih mest, z vsemi spremembami; – ugotovitvi navzočnosti škodljivih organizmov, v zvezi s katerimi je bilo Republiki Sloveniji priznano varovano območje in o rezultatih sistematičnih raziskav v tem varovanem območju; – ugotovitvah in ukrepih v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi nadzorovanimi predmeti, ki izvirajo iz druge države članice in pri katerih je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da predstavljajo nevarnost za širjenje škodljivih organizmov; – zadržanju rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz tretjih držav, ki niso izpolnjevale zahtev glede zdravja rastlin ter o vzrokih zadržanja ne glede na ukrepe, ki so se ali se bodo izvedli; – navzočnosti škodljivih organizmov iz 7. člena tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, katerih navzočnost prej ni bila znana ter o sprejetih ukrepih; – sumu ali ugotovitvi pojava škodljivih organizmov, ki niso navedeni v 7. členu tega zakona na svojem ozemlju, katerih navzočnost prej ni bila znana ter o sprejetih ukrepih; – ukrepih v zvezi s pošiljkami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz tretjih držav, če se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov iz 7. člena tega zakona; – dodatnih začasnih ukrepih, če je to potrebno za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov iz 7. člena tega zakona na svojem ozemlju.

Uradni odgovorni organi iz tega zakona sodelujejo z drugimi državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljenega s Sklepom Sveta št. 76/894/EGS o ustanovitvi Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin (UL L, št. 340 z dne 9. 12. 1976) in drugimi organi Skupnosti.

Z globo od 200.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba: 1. če ne ravna v skladu z drugim odstavkom 5. člena ali s prvim, drugim oziroma četrtim odstavkom 6. člena, 2. če ne zavaruje in prepreči stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti (drugi odstavek 9. člena), 3. če daje in objavlja podatke v nasprotju z določbami tretjega odstavka 11. člena, 4. če daje in objavlja podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma v Republiki Sloveniji brez odobritve Uprave (četrti odstavek 11. člena), 5. če vnaša in širi škodljive organizme v nasprotju s 14. členom, 6. če vnaša in premešča rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v nasprotju s 15. členom, 7. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena, 8. če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 19. člena, 9. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena, 10. če ne vnaša pošiljk rastlin iz tretjih držav čez določena vstopna mesta (prvi odstavek 24. člena), 11. če vnaša pošiljke s seznama V.B., ki niso fitosanitarno pregledane, iz tretjih držav (drugi odstavek 25. člena), 12. če vnaša pošiljke s seznama V.B. brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav (prvi ali četrti odstavek 25.a člena), 13. če o prispetju pošiljk rastlin ne obvesti fitosanitarnega inšpektorja (prvi odstavek 30. člena), 14. če ne izvaja ukrepov, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor (tretji odstavek 30. člena, četrti odstavek 36. člena), 15. če ravna v nasprotju s 37. členom, 16. če premešča rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v nasprotju z 38. členom ali prvim odstavkom 39. člena, 17. če ne zagotovi fitosanitarnega pregleda, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (prvi in drugi odstavek 41. člena), 18. če izdaja rastlinske potne liste brez dovoljenja Uprave (druga alinea tretjega odstavka 42. člena), 19. če izda rastlinski potni list v nasprotju s 46. členom, 20. če ravna v nasprotju s 47. členom, 21. če ravna v nasprotju s 48. členom, 22. če ravna v nasprotju s 49. členom, 23. če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 50. člena, 24. če vnaša, goji ali uporablja domorodne vrste organizmov v nasprotju z drugim odstavkom 52. člena, 25. če vnaša iz tretjih držav ali uporablja tujerodne organizme v nasprotju z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 53. člena, 26. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 55. člena, 27. če kot izvajalec zdravstvenega varstva rastlin ne vodi in sproti dopolnjuje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov v skladu s prvim odstavkom 56. člena. 28. če kot izvajalec javne službe ne opravlja obveznosti iz prvega odstavka 62. člena, 29. če kot izvajalec javne službe ne uporablja finančnih sredstev v skladu z drugim odstavkom 63. člena, 30. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 92. člena. Z globo od 100.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik. Z globo od 25.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Z globo od 25.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.

Uprava se ustanovi najkasneje do 31. 12. 2001. Do ustanovitve uprave opravlja naloge uprave po tem zakonu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Do polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji se šteje za uvoz v Republiko Slovenijo uvoz iz katerekoli države, po tem datumu pa iz vseh držav, ki niso države članice Evropske unije.

Do polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji se šteje za premeščanje le premeščanje znotraj Republike Slovenije, po tem datumu pa znotraj držav članic Evropske unije.

Od dne polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji mora uprava o vseh ukrepih, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, obveščati druge države članice Evropske unije in Komisijo Evropske unije.

Zavezanci iz drugega odstavka 19. člena tega zakona so se dolžni vpisati v register najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Do začetka uporabe določb iz drugega odstavka 98. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, morajo biti predpisani posevki za pridelovanje semenskega materiala (v nadaljnjem besedilu: posevki) in objekti za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin, enoletnic in okrasnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: objekti) med rastno dobo obvezno zdravstveno pregledani v skladu s predpisi. O zdravstvenem stanju posevkov in objektov se izda potrdilo o zdravstvenem stanju posevka ali objekta na predpisan način. Obvezne zdravstvene preglede in izdajanje potrdil o zdravstvenem stanju posevkov oziroma objektov opravljajo pooblaščene organizacije v skladu s predpisi do 1. januarja 2003. Če se pri obveznem zdravstvenem pregledu ugotovi na posevku ali objektih iz prejšnjega odstavka škodljivi organizem s seznamov I.A in II.A, pristojni inšpektor odredi ukrepe za njegovo zatiranje in izkoreninjenje. V primeru, da za posevke in objekte ni bil opravljen obvezni zdravstveni pregled in izdano potrdilo o zdravstvenem stanju posevka ali objekta, semenski in sadilni material, ki izvirata iz teh posevkov ali objektov, ne smeta biti v prometu. V primeru neizpolnjevanja določb tega člena pristojni inšpektor prepove promet.

Do začetka uporabe določb zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, fitosanitarni inšpektor izdaja spričevala o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču za predpisane pošiljke semenskega in sadilnega materiala, ki se prevažajo na ozemlju Republike Slovenije. Spričevalo iz prejšnjega odstavka se izda, če je bil semenski ali sadilni material zdravstveno pregledan pred odpravo iz objekta, v katerem je bil pridelan, dodelan ali pakiran in ni okužen s škodljivim organizmom s seznama I.A in II.A in določenim drugim škodljivim organizmom nad predpisanim odstotkom. Prepovedan je promet s semenskim ali sadilnim materialom, za katerega ni izdano spričevalo iz prejšnjega odstavka. V primeru neizpolnjevanja določb tega člena fitosanitarni inšpektor prepove promet.

Do polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji se zdravstveno stanje predpisanega uvoženega sadilnega materiala večletnih rastlin, s katerim se lahko prenesejo škodljivi organizmi iz seznamov I.A in II.A, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti pri inšpekcijskem pregledu ob uvozu, obvezno spremlja pri končnem uporabniku. Uvoznik sadilnega materiala iz prejšnjega odstavka mora pristojnemu inšpektorju ob uvozu predložiti pisno prijavo s predpisanimi podatki o končnem uporabniku. Med spremljanjem zdravstvenega stanja pri končnem uporabniku se sadilni material iz prvega odstavka tega člena ne sme premeščati brez dovoljenja uprave. Zdravstveno stanje uvoženega sadilnega materiala iz prvega odstavka tega člena spremlja v rastni dobi pristojni inšpektor na predpisan način.

Do ustanovitve uprave opravlja naloge iz 59. člena tega zakona Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo.

Po preteku treh mesecev od ustanovitve uprave preneha delovati Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegove naloge, pristojnosti, delavce, arhive in premoženje prevzame uprava.

Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, razen predpisov na podlagi 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona, ki se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister lahko poleg predpisov, predvidenih v posameznih členih tega zakona, izda tudi druge predpise, potrebne za izvedbo tega zakona in predpisov Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.

Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona veljajo oziroma se uporabljajo naslednji predpisi: – Pravilnik o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (Uradni list RS, št. 38/96 in 57/00), – Odredba o pogojih za tranzit pošiljk krompirja, ki se prekladajo v Luki Koper (Uradni list RS, št. 32/00), – Odredba o ukrepih za omejevanje in preprečevanje širjenja rizomanije, ki jo povzroča virus Beet necrotic yellow vein furovirus, (Uradni list RS, št. 86/00), – Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 32/00, 39/00 in 21/01), – Odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe, ki jo povzroča bakterija Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al. (Uradni list RS, št. 54/99), – Odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum /Smith/Yabuuchi et al. (Uradni list RS, št. 85/99), – Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone) (Uradni list RS, št. 51/98), – Odredba o pogojih za uvoz krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa povzročitelja rjave gnilobe (Ralstonia/ Pseudomonas/solanacearum/ Smith/Yabuuchi et al.) (Uradni list RS, št. 76/97 in 96/99), – Odredba o določitvi mejnih prehodov, preko katerih se lahko uvažajo, izvažajo oziroma prevažajo v tranzitu pošiljke rastlin, za katere je obvezen zdravstveni pregled (Uradni list RS, št. 92/99 in 11/01 – ZFfS), – Odločba o pooblastitvi organizacij za spremljanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza (Uradni list RS, št. 39/93), – Pravilnik o obrazcu izkaznice, znaku in znački mejnega fitosanitarnega inšpektorja (Uradni list RS, št. 47/93), – Navodilo o objavljanju podatkov o pojavu in razširjenosti na novo odkritih karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Uradni list SFRJ, št. 40/91), – Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št. 13/91), – Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86 in 3/87 – popr.), – Odločba o pooblastitvi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za nadzor škodljivih organizmov na hmelju (Uradni list RS, št. 86/00), – Odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 4/78), – Pravilnik o načinu uničevanja rastlin, za katere je odrejeno, da se uničijo (Uradni list SFRJ, št. 4/78), – Pravilnik o načinu pošiljanja poročil in podatkov o pojavih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za preprečevanje njihovega širjenja in njihovo zatiranje (Uradni list SFRJ, št. 61/77), – Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati karantenski objekti za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin (Uradni list SFRJ, št. 53/77), – Odredba o pogojih za promet s kostanjevim rakom okuženih plodov in lesa pravega kostanja (Uradni list SFRJ, št. 40/77), – vsi drugi predpisi, izdani v obdobju od 21. marca 2001 do uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94, 8/00 – ZUT, 11/01 – ZFfS); – Tarifna številka 52 iz IX. poglavja Taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00 in 33/01 – ZVet-1); – Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane, v delu, ki se nanaša na varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 52/98 in 60/98). Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati: – Odredba o območjih, ki so okužena s karantenskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 67/78), – Odlok o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78), – Odlok o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja (Uradni list SRS, št. 20/78), – Uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 4/78). Do uveljavitve predpisa iz petega odstavka 58. člena tega zakona se še naprej uporablja tarifna številka 52 iz IX. poglavja taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, 44/2000, 81/2000 in 33/01 – ZVet-1).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 38., 39., 40., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49., 50., 58., 10. točke 79. člena in 9., 10., 11. in 12. točke 80. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, se začnejo uporabljati 1. januarja 2003. Zakon o spremembah, dopolnitvah in razveljavitvi določenih zakonov na področju kmetijstva in gozdarstva – ZdZPKG (Uradni list RS, št. 45/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin – ZZVR-1A (Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Tretji odstavek 65. člena tega zakona se uporablja od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03). Globe, določene v 83. členu zakona, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v višini s tem zakonom predpisanih glob. Določbe tretjega odstavka 83. člena tega zakona, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.