Zakon o orožju (uradno prečiščeno besedilo) (ZOro-1-UPB1)

Ta zakon ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetnik) v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.

Orožje po tem zakonu je predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti: – da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost; – za lov; – za športno streljanje.

Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije: Kategorija A: 1. eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji; 2. avtomatsko strelno orožje; 3. orožje, prikrito v druge predmete; 4. strelivo z eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo; 5. strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja; 6. vojaško orožje; 7. eksplozivno orožje in njegovi deli; 8. hladno orožje; 9. posebna oprema za orožje; 10. orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D. Kategorija B: 1. polavtomatsko ali repetirno kratkocevno strelno orožje; 2. enostrelno kratkocevno orožje s centralno udarno iglo; 3. enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov; 4. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za več kot tri naboje; 5. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za največ tri naboje, pri katerem je nabojnik snemljiv, oziroma ni gotovo, ali je orožje takšne konstrukcije, da ga je mogoče z običajnim orodjem predelati v več kot tristrelno orožje z enim polnjenjem; 6. repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo dolžine do 60 centimetrov; 7. polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju. Kategorija C: 1. repetirno dolgocevno strelno orožje, ki ni zajeto v 6. točki kategorije B; 2. dolgocevno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi; 3. polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki ni zajeto v točkah 4 do 7 kategorije B; 4. enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino nad 28 centimetrov. Kategorija D: 1. enostrelno dolgocevno orožje z eno ali več gladkimi cevmi, 2. plinsko orožje, 3. reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja, 4. možnarji, 5. staro orožje, 6. zračno orožje, 7. orožje s tetivo, 8. električni paralizatorji, 9. razpršilci. Orožje iz prejšnjega odstavka se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča: – iz kategorije A in iz kategorije B 7. točka v prepovedano orožje; – iz kategorije B 1. točka do vključno 6. točke ter iz kategorije C in iz kategorije D 1. točka v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje; – iz kategorije D 2. točka do vključno 5. točke v dovoljeno orožje, ki ga je potrebno prijaviti; – iz kategorije D 6. točka do vključno 9. točke v drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje. Za orožje se šteje tudi strelivo, deli streliva in deli orožja, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ne šteje se za orožje po tem zakonu: 1. dekorativno orožje; 2. imitacije orožja; 3. orožje, ki je trajno onesposobljeno za uporabo s tehničnimi postopki, ki jih določi pristojno ministrstvo, za to orožje se smiselno uporablja tretji odstavek 8. člena in 24. člen tega zakona; 4. orožje, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, kratkocevno orožje kalibra 6 mm za izstreljevanje pirotehničnih izdelkov in strelivo za takšne vrste orožja; 5. strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke.

Posamezni izrazi, uporabljeni v prejšnjem členu, imajo v tem zakonu naslednji pomen: 1. Prepovedano orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom niso dovoljeni, razen, če s tem zakonom ni drugače določeno. 2. Dovoljeno orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom je dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta zakon. 3. Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 centimetrov. 4. Dolgocevno strelno orožje je orožje, pri katerem je cev daljša od 30 centimetrov, ali njegova skupna dolžina presega 60 centimetrov. 5. Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca izstreli več kot en naboj. 6. Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in katerega promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen. 7. Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj. 8. Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom. 9. Enostrelno orožje je orožje brez nabojnika, ki se pred vsakim strelom napolni z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja v cevi ali pred cevjo. 10. Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in streljanje. 11. Strelivo s prebojnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro. 12. Strelivo z eksplozivnim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira. 13. Strelivo z vnetljivim učinkom je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu. 14. Strelivo z ekspanzijskim učinkom ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom. 15. Enovit naboj sestavlja: netilka, pogonski smodnik in izstrelek, ki jih združuje tulec. 16. Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja in sicer delujoči vžigalniki, eksplozivna polnitev in traserji. 17. Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja. 18. Plinsko orožje so pištole in revolverji, ki izstreljujejo ali razpršujejo snovi v smeri cevi za onesposobitev posameznika. 19. Staro orožje je strelno orožje, ki je izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893. 20. Hladno orožje so boksarji, bodala, buzdovani, gumijevke in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad. 21. Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje, ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke. 22. Orožje s tetivo so loki, samostreli, frače in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke. 23. Deli orožja so cev, zaklep, zaklepišče in vrtljivi boben. 24. Posebna oprema za orožje so naprave za dušitev zvoka, cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno namestitvi dušilca in teleskopski namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe ali z infrardečo napravo, če so izdelani tako, da se pritrdijo na orožje. 25. Deli streliva so tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik. 26. Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika le ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja. 27. Električni paralizatorji so ročne naprave, ki s pomočjo visoke električne napetosti človeka začasno onesposobijo. 28. Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju. 29. Možnarji so priprave za pokanje s črnim smodnikom. 30. Dekorativno orožje so predmeti, ki so izdelani v dekorativne namene in jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje. 31. Imitacija orožja so predmeti, ki so po zunanjem izgledu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.

Varnostno orožje je kratkocevno in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov. Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre. Lovsko orožje je strelno orožje, kategorij B, C in D, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu. Športno orožje je strelno orožje kategorij B, C in D, ki ga, vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog ministra, pristojnega za šport.

Za naprave, predmete in strelivo iz 4. člena tega zakona, ki vsebujejo nevarne snovi, veljajo poleg določb tega zakona tudi predpisi, ki urejajo nevarne snovi.

Vlada Republike Slovenije lahko prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz, izvoz in nošenje posameznih novih vrst orožja ali nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst streliva, ki zaradi svoje sestave, učinkovanja ali načina delovanja pomenijo posebno veliko nevarnost za življenje in zdravje ljudi, premoženje ali varnost države.

Nošenje orožja po tem zakonu pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi. Za nošenje orožja po tem zakonu se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih, oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za prenos orožja po tem zakonu se šteje, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov. Posameznik sme nositi orožje, če ima pri sebi orožni list, oziroma ga sme prenašati, če ima pri sebi ustrezno drugo orožno listino in listino o istovetnosti, ki jo je izdal državni organ in je opremljena s fotografijo. Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino, ki upravičuje nošenje oziroma posest orožja.

Določbe tega zakona ne veljajo za orožje, ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v posesti državni organi.

Orožne listine po tem zakonu so: – dovoljenje za nabavo orožja; – dovoljenje za nabavo streliva; – orožni list; – dovoljenje za posest orožja; – orožni posestni list; – pooblastilo za nošenje orožja; – pooblastilo za prenos orožja; – dovoljenje za zbiranje orožja; – priglasitveni list. Orožne listine so tudi druge listine za orožje, izdane na podlagi mednarodnih pogodb.

Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v nadaljevanju: oseba) nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če imetnik ne izkoristi dovoljenja, ga mora v roku osmih dni po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče oziroma svoj sedež. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja. Dovoljenje za nabavo streliva dovoljuje osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja. Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo. Orožni posestni list dovoljuje pravnim osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom. Pooblastilo za nošenje orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista nosi posamezen kos orožja, ki mu je zaupan. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja sta pravna oseba in podjetnik dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ. Pooblastilo za prenos orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista prenaša orožje, ki mu je zaupano. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za prenos orožja je pravna oseba dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ. Dovoljenje za zbiranje orožja dovoljuje osebi zbiranje orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo. Priglasitveni list dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja. Priglasitveni list izda oseba, ki je po tem zakonu pooblaščena za promet z orožjem, če ni v tem zakonu drugače določeno. Orožne listine se izdajo na obrazcih, ki jih predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Obrazec orožnega lista in obrazec vloge za izdajo orožnega lista izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve. Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista, pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke 14. člena tega zakona.

Vloga za izdajo orožne listine se vloži pri pristojnem organu. Vlogo za izdajo orožnega lista posameznik vloži pri pristojnem organu osebno.

Posamezniku se izda orožna listina za orožje kategorij B in C ter za orožje iz 1. do 5. točke kategorije D v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine in ob upoštevanju pogojev iz tega člena. Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je dopolnil 18 let; 2. da ni zadržkov javnega reda; 3. da je zanesljiv; 4. da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine; 5. da ima opravljen zdravniški pregled; 6. da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih. Pristojni organ izda posamezniku, ki že ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja za lovsko ali športno orožje, istovrstno orožno listino za praviloma največ pet kosov lovskega ali športnega orožja, pri čemer se šteje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena. Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega zakona. Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi orožje iz 2. do 5. točke kategorije D priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega člena.

Zadržki javnega reda so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona): – če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti; – če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja. Če zoper posameznika iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka teče kazenski postopek ali postopek za prekršek z elementi nasilja, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe v tem postopku.

Posameznik je zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če: – je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil; – mu je bila odvzeta poslovna sposobnost; – je odvisen od alkohola ali mamil; – okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja.

Posameznik ima upravičen razlog (4. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo orožne listine, če: – dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje; – predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu; – predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji; – predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja. Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja.

Posameznik opravi zdravniški pregled (5. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja. Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno. Zdravniško spričevalo velja eno leto. Stroške zdravniškega pregleda plača posameznik. Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda podrobnejše predpise o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za posest ali nošenje orožja, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki in o načinu in postopku izdajanja zdravniških spričeval. Minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pooblasti zdravstvene zavode oziroma zasebne zdravnike za opravljanje takšnih zdravniških pregledov in imenuje posebno zdravniško komisijo iz drugega odstavka tega člena.

Znanje o ravnanju z orožjem (6. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) se dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše program in način izvedbe teoretičnega in praktičnega preizkusa ter določi izvajalce usposabljanja. Stroške preizkusa plača posameznik. Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, član lovske družine in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.

Posameznik mora pri zbiranju dokazil aktivno sodelovati in v roku treh mesecev predložiti dokazila iz 17., 18. in 19. člena tega zakona, sicer velja, da je umaknil vlogo za izdajo orožne listine.

Gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam se lahko izda dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni posestni list za varnostno orožje, če opravljajo službo varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja in izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva oziroma orožni posestni list lahko izda pravnim osebam in podjetnikom, če odgovorne osebe pravne osebe oziroma podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, če izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja B, C kategorije in iz 1. do 5. točke D kategorije in se ukvarjajo s filmsko, gledališko ali muzejsko dejavnostjo, s športnim streljanjem, lovstvom ali gojitvijo divjadi. Pravnim osebam in podjetnikom se lahko izda dovoljenje za zbiranje orožja kategorij B, C in iz 1. do 5. točke kategorije D, če odgovorne osebe pravne osebe ali podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona in če pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje za hrambo orožja iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.

Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo. Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.

Orožje se mora nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega. Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki pri opravljanju službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven tega časa orožja ni dovoljeno nositi. Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati. Športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati. Zračno orožje in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje. Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo tudi mladoletniki pod nadzorstvom polnoletne osebe.

Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo. Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano. Posameznik ne sme nositi ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv.

Posameznik mora orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi. Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru. Posameznik, ki zbira orožje po določbah tega zakona, ga mora hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu.

Pravne osebe in podjetniki iz 21. člena tega zakona morajo orožje in strelivo hraniti v prostoru, ki je tehnično varovan in v železnih ognjevarnih omarah oziroma sefih. Orožje in strelivo se mora praviloma hraniti v prostorih, kjer ima pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik svoj sedež. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o orožju in strelivu voditi evidenco in imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za hrambo, nošenje ter prenos orožja in streliva. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora biti v roku osmih dni po nastali spremembi obveščen pristojni organ. Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri, kako hrani orožje in vpogled v evidence.

Posameznik, ki ne more zagotoviti pogojev za varno hrambo, ali če odpotuje za več kot tri mesece z naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča, orožja in streliva pa ne odnese s seboj, ju mora oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje za to pogoje, vendar največ za dobo treh let. V roku osmih dni po oddaji orožja in streliva v hrambo mora to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.

Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja lahko zbirajo posamezno orožje kategorije B, C in D. Izjemoma lahko zbirajo tudi drugo kratkocevno in dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje ter hladno orožje iz kategorije A. Orožje kategorije A iz prejšnjega odstavka je dovoljeno zbirati le, če se da na podlagi znanih dejstev ugotoviti, da se ne izdeluje več in da ga ne uporabljajo obrambne sile ali policija, ali če je trajno onesposobljeno. Osebe lahko poleg orožja zbirajo tudi strelivo za orožje. Orožje in strelivo kategorije A iz prvega in tretjega odstavka tega člena je prepovedano nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma je dovoljeno tako orožje uporabiti na primernem strelišču, v znanstvene ali raziskovalne namene, po predhodnem dovoljenju pristojnega organa. O izpolnjevanju pogojev za orožje in strelivo iz drugega in tretjega odstavka tega člena si mora oseba na svoje stroške pridobiti strokovno mnenje komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Osebe, ki na podlagi orožne listine posedujejo orožje in strelivo kategorije A, lahko tako orožje odsvojijo osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva. Po odsvojitvi morajo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona.

Ne glede na določbe prvega odstavka 28. člena tega zakona, smejo muzeji nabavljati, posedovati in razstavljati vsa orožja iz kategorije A. V muzejih mora biti orožje shranjeno v prostorih, ki so tehnično varovani in razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti.

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o tehničnih pogojih varovanja, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena ter 26. in 29. člena tega zakona.

Oseba, ki ima orožno listino in spremeni osebno ime, stalno prebivališče, firmo oziroma sedež, mora, v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše nastale spremembe.

Kdor da popraviti oziroma predelati orožje, tako da zamenja njegov del oziroma spremeni tehnične lastnosti orožja, mora to v roku osmih dni po nastali spremembi prijaviti pristojnemu organu, da v orožne listine in v evidence vpiše vse nastale spremembe.

Kdor pogreši orožje ali orožno listino, mora o tem nemudoma obvestiti najbližjo policijsko postajo, v roku osmih dni pa tudi pristojni organ.

Kdor najde ali izve za orožje ali strelivo, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji, oziroma jo o tem obvestiti. Najdeno orožje hrani policija, ki z njim nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja. Najditelju, ki je na orožju pridobil lastninsko pravico, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pridobitvi lastninske pravice, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Če najditelj ne zaprosi za izdajo orožne listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, ravna pristojni organ v skladu z 61. členom tega zakona. Ne glede na določbo drugega odstavka, se prepovedano orožje izroči brez odškodnine ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

Promet z orožjem po tem zakonu pomeni proizvodnjo, popravilo, predelavo, trgovino, menjavo, posojanje, darovanje in dedovanje orožja, streliva in delov orožja, pri čemer imajo posamezni izrazi naslednji pomen: 1. Proizvodnja orožja pomeni izdelavo novega orožja ali delov orožja. 2. Proizvodnja streliva pomeni njegovo izdelavo in ponovno polnjenje. Za proizvodnjo streliva se ne šteje polnjenje streliva za lastne potrebe posameznikov za orožje, za katero jim je izdan orožni list. 3. Popravilo orožja pomeni odstranjevanje napak, zamenjavo ali vgraditev originalnih delov orožja. 4. Predelava orožja pomeni skrajševanje ali podaljševanje orožja, spremembo kalibra orožja, zamenjavo ali vgraditev delov orožja in drugo spreminjanje orožja, ki vpliva na njegovo delovanje in tehnične lastnosti. 5. Trgovina z orožjem pomeni nakup orožja, streliva in delov orožja za nadaljnjo prodajo na debelo in drobno, posredovanje pri nakupu in prodaji, njihovo skladiščenje in hrambo. 6. Menjava orožja pomeni, da se vsak pogodbenik zavezuje, da bo svojemu sopogodbeniku izročil orožje iste vrste, tako, da bo ta na njem pridobil lastninsko pravico. 7. Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest za določen čas osebi, ki ima za to vrsto orožja orožno listino. 8. Darovanje orožja pomeni izročitev orožja drugi osebi v last ali posest brez plačila ali drugega nadomestila, na podlagi darilnega dokumenta. 9. Dedovanje orožja pomeni pridobitev lastninske pravice na orožju, strelivu in delih orožja po predpisih o dedovanju.

S prometom z orožjem, razen pod točko 7., 8. in 9. iz prejšnjega člena tega zakona, se lahko ukvarjajo gospodarske družbe in podjetniki, ki izpolnjujejo splošne pogoje za poslovanje gospodarske družbe in posebne pogoje po tem zakonu (v nadaljevanju: trgovec).

Odgovorna oseba trgovca in pri njem zaposleni posamezniki, ki opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje: – da so državljani Republike Slovenije; – da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba in posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik, ki opravlja neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Odgovorna oseba mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju. Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

Prostori, namenjeni za promet z orožjem, morajo biti tehnično varovani, tako da je onemogočen dostop nepooblaščenih oseb. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov oziroma prostorov, v katerih se izvajajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka.

Trgovec lahko prične opravljati svojo dejavnost, ko dobi dovoljenje ministra, pristojnega za notranje zadeve. Trgovec mora v roku osmih dni pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki opravljajo neposredna dela v zvezi s prometom ter prevozom orožja in streliva. Če trgovec spremeni svojo dejavnost, mora pridobiti novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

Trgovec sme dajati v promet le orožje, strelivo in dele orožja, ki so preizkušeni, žigosani oziroma označeni po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva, razen za orožje iz 4. in 5. točke kategorije D. Orožje, strelivo in deli orožja se lahko prodajo le osebi, ki ima orožno listino za nabavo take vrste orožja, streliva in delov orožja. Prav tako se lahko sprejme v hrambo le orožje, za katero je izdana ustrezna orožna listina. Ne glede na določila prejšnjega odstavka sme trgovec prodati do dva kosa orožja iz 2. in 3. točke kategorije D: – imetniku orožnega lista, dovoljenja za posest, pooblastila za nošenje orožja in dovoljenja za zbiranje orožja; – osebam, ki v skladu z 69. členom tega zakona posedujejo dovoljenje za iznos orožja. V vseh primerih sme trgovec prodati orožje iz 2. do 5. točke kategorije D le posamezniku, ki je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Orožje sme izročiti posamezniku, ko mu ta na vpogled predloži javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ in predloži dokazila, da ne obstajajo zadržki iz 15. člena tega zakona ter dokazilo, da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu z 19. členom tega zakona. Osebi, mlajši od 21 let, sme trgovec prodati orožje iz 2. do 5. točke kategorije D le na podlagi dovoljenja za nabavo orožja, ki ga je izdal pristojni organ v skladu s 14. členom tega zakona. O prodanem orožju kategorij B, C in 1. točke D kategorije ter drugem orožju mora trgovec kupcu izdati posebno potrdilo. O prodanem orožju iz 2. do 5. točke kategorije D pa izda priglasitveni list in o tem takoj, najkasneje pa v roku osmih dni obvesti pristojni organ, kjer ima kupec stalno prebivališče. Obliko in vsebino potrdil ter način obveščanja pristojnega organa predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame dovoljenje, če trgovec ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko odvzame dovoljenje trgovcu, ki ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka 39. člena ter 40. in 77. člena tega zakona. Po pravnomočnosti odločbe mora trgovec v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

Kdor ima v posesti orožje in strelivo kategorij B, C in 1. točke D kategorije po določbah tega zakona, ju lahko odsvoji osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva. Kdor ima v posesti orožje iz 2. do 5. točke kategorije D po določbah tega zakona, ga lahko odsvoji le preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem. O odsvojitvi orožja mora oseba v roku osmih dni obvestiti pristojni organ in mu izročiti orožno listino.

Pravne osebe in podjetniki, ki imajo v posesti orožje po 21. členu tega zakona, pa je razlog za posest prenehal, morajo najkasneje v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ ter najkasneje v roku treh mesecev orožje prodati, v nasprotnem primeru ravna pristojni organ v skladu z drugim odstavkom 58. člena in tretjim odstavkom 61. člena tega zakona.

Posameznik sme orožje posoditi samo posamezniku, ki ima orožni list za vrsto orožja, ki se posoja. Varnostnega orožja se ne sme posojati. Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja, lahko iz svoje zbirke posodijo orožje brez streliva le muzeju in osebam, ki se ukvarjajo s filmsko ali gledališko dejavnostjo, če imajo za to dovoljenje pristojnega organa. Strelske organizacije lahko zaupajo orožje v uporabo le svojim članom za čas, dokler trajajo strelske vaje ali tekmovanje na strelišču. Za prenos orožja na strelišče oziroma z enega na drugo strelišče izda strelska organizacija svojemu članu, ki ima katerokoli veljavno orožno listino iz 3., 4., 6. ali 8. alinee 10. člena tega zakona, posebno potrdilo za prenos orožja. Članu, ki nima ene izmed navedenih orožnih listin, pa strelska organizacija izda pooblastilo za prenos orožja. Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom. Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi. Obliko in vsebino posebnega potrdila iz četrtega in šestega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

Na podlagi pisnega soglasja lastnika se lahko za isto orožje izda orožni list največ trem posameznikom. Souporaba varnostnega orožja je prepovedana.

V primeru smrti lastnika orožja mora dedič ali oseba, s katero je zapustnik živel oziroma pri katerem se nahaja zapustnikovo orožje, v roku treh mesecev izročiti orožje, strelivo in orožne listine pristojnemu organu, ki izda o tem potrdilo. Dediču, ki je orožje podedoval, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Dedič lahko v tem roku orožje tudi onesposobi ali odsvoji v skladu z določbami tega zakona, ali ga brezplačno izroči pristojnemu organu v uničenje. Če dedič ne ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, ali če je njegova prošnja zavrnjena, odvzame pristojni organ orožje z odločbo in z orožjem ravna v skladu z 61. členom tega zakona. V postopku izdaje dovoljenja za posest orožja, dokazuje dedič izpolnjevanje pogoja znanja o ravnanju z orožjem s potrdilom o obiskovanju teoretičnega dela usposabljanja pri izvajalcu usposabljanja iz 19. člena tega zakona. Za takšno orožje ne sme posedovati ali nabavljati streliva. Ta prepoved se vpiše v orožno listino.

Posameznik lahko nabavlja strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega lista za to orožje. Izjemoma lahko pristojni organ izda dovoljenje za nabavo streliva posamezniku, ki ima orožno listino za orožje, ki je preizkušeno in žigosano po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma označevanju ročnega strelnega orožja in streliva. Pravna oseba in podjetnik posameznik lahko nabavlja to strelivo za lovsko, športno ali varnostno orožje na podlagi orožnega posestnega lista za to orožje.

Polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki lahko brez posebnega dovoljenja nabavljajo in imajo v posesti orožje iz 6. do 9. točke kategorije D. Staro orožje in možnarji se lahko uporabljajo za kulturne in druge prireditve, prepovedano pa jih je uporabljati kot orožje in za njih nabavljati ali pripravljati strelivo. Če pristojni organ ali trgovec ne moreta ugotoviti letnice izdelave orožja, ga na stroške stranke pošlje v strokovno mnenje komisiji, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

Ne glede na določbo 4. točke tretjega odstavka 3. člena tega zakona lahko orožje in strelivo za omamljanje živali nabavljajo in imajo v posesti, na podlagi dovoljenja za nabavo, le osebe, ki ga potrebujejo za opravljanje te dejavnosti. Za promet z orožjem in strelivom za omamljanje živali se smiselno uporabljajo določbe 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41. in prvega odstavka 42. člena tega zakona.

Strelišče po tem zakonu (civilno strelišče) je objekt, namenjen športno rekreativnemu streljanju, ki izpolnjuje tehnične in varnostne pogoje za uporabo varnostnega, lovskega in športnega orožja. Na strelišču se lahko izvaja dejavnost, ki obsega streljanje z orožjem določene vrste in kalibra, prepustitev takega orožja za streljanje ter oskrbo in hrambo takega orožja in streliva. Določila tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za lovska strelišča, ki jih lovske organizacije v okviru lovišča uporabljajo za pristrelitev in preskus lovskega orožja svojih članov po lovskih predpisih.

Pravna oseba in podjetnik (v nadaljevanju: upravljalec strelišča) lahko pričneta izvajati svojo dejavnost, ko dobita dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Upravljalec strelišča mora v roku osmih dni pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o vsaki statusni spremembi, spremembi odgovorne osebe in o spremembah pri njem zaposlenih posameznikov, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom. Če upravljalec strelišča spremeni svojo dejavnost, se izda novo dovoljenje, v primeru, da preneha z dejavnostjo, pa mora v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu izdana dovoljenja in evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

Dovoljenje iz prejšnjega člena tega zakona se izda, če so izpolnjeni splošni pogoji za poslovanje, če strelišče izpolnjuje pogoje po predpisih o gradnji objektov in posebne pogoje po tem zakonu.

Odgovorna oseba pravne osebe in podjetnik iz 51. člena tega zakona in pri njem zaposleni posamezniki, ki neposredno ravnajo z orožjem in strelivom, morajo poleg splošnih pogojev, določenih s predpisi o delovnih razmerjih, izpolnjevati še naslednje pogoje: – da so državljani Republike Slovenije; – da izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. O izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba in posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom, pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame izdano potrdilo iz prejšnjega odstavka, če odgovorna oseba oziroma posameznik, ki neposredno ravna z orožjem in strelivom ne izpolnjuje več pogojev iz 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Odgovorna oseba iz prvega odstavka tega člena mora omogočiti policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri hrambo orožja in vpogled v evidence ter ostalo dokumentacijo o orožju. Potrdilo iz drugega odstavka tega člena se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

Prostori in naprave, kjer se neposredno opravlja dejavnost strelišča, morajo biti ustrezno varovani pred dostopom nepooblaščenih oseb. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje o načinu varovanja objektov, prostorov in naprav, v katerih se opravlja dejavnost strelišča.

Upravljalec strelišča je odgovoren za vso škodo, ki nastane iz dejavnosti strelišča. Upravljalec strelišča odgovarja za škodo, ki nastane z opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot upravljalec strelišča po tem zakonu. Upravljalec strelišča mora pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren. Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora upravljalec strelišča skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za notranje zadeve, z aktom, ki se objavi v Uradnem listu.

Na strelišču lahko izvaja streljanje posameznik, ki ima orožni list ali dovoljenje za posest orožja, z orožjem iz 2. in 3. točke kategorije D pa tudi posameznik, ki ima za tako orožje priglasitveni list. Posameznik, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka, lahko izvaja streljanje le pod nadzorom upravljalca strelišča ali pooblaščenega delavca strelišča. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena, smejo polnoletni člani strelskih društev izvajati streljanje samostojno, mladoletni člani teh društev pa pod nadzorom inštruktorjev, trenerjev ali odgovornih oseb strelišča. Upravljalec strelišča ali pooblaščeni delavec strelišča odreče izvajanje streljanja oziroma prepustitev orožja posamezniku, ki je pod vplivom alkohola ali mamil oziroma če njegovo telesno in duševno stanje očitno kažeta na to, da ne bo varno uporabljal orožja. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše predpise o redu na strelišču in drugih pogojih streljanja.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, odvzame upravljalcu strelišča dovoljenje, če upravljalec ali strelišče ne izpolnjuje več pogojev, določenih s tem zakonom. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko odvzame dovoljenje tudi upravljalcu strelišča, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena ter 77. členom tega zakona. Po pravnomočnosti odločbe mora upravljalec strelišča v roku osmih dni izročiti pristojnemu organu vse evidence, ki jih mora voditi po tem zakonu.

Pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, gospodarski družbi in podjetniku pa, če ne izpolnjuje več pogojev iz 21. člena tega zakona. Pristojni organ lahko odvzame orožje in orožne listine osebi, ki ravna v nasprotju z določbo 22. člena tega zakona. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Lovska družina ali strelska organizacija mora v 30 dneh sporočiti pristojnemu organu vsako prenehanje članstva v družini ali organizaciji. Pristojni organ odvzame posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski družini ali strelski organizaciji, orožni list za lovsko ali športno orožje, razen če se je vključil v drugo lovsko družino ali strelsko organizacijo. Na prošnjo posameznika iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda dovoljenje za posest takega orožja. Dovoljenje za posest lovskega orožja se ne izda posamezniku, ki mu je prenehalo članstvo v lovski družini, ker ni opravil lovskega izpita.

Pristojni organ vrne orožje in orožne listine, če: – posameznik v roku treh mesecev predloži zdravniško spričevalo iz 18. člena tega zakona; – pravna oseba ali podjetnik v roku treh mesecev izpolni pogoj iz 21. člena tega zakona.

Pristojni organ po pravnomočnosti odločbe o odvzemu orožja in orožnih listin pozove lastnika, da v treh mesecih najde kupca za odvzeto orožje in strelivo. Če lastnik v tem roku ne najde kupca, pristojni organ izroči odvzeto orožje in strelivo trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem, da ga proda. Za prodano orožje pripada lastniku dosežena cena, zmanjšana za stroške, ki so nastali pri prodaji orožja oziroma streliva. Če trgovec orožja v šestih mesecih ne proda, ga mora v osmih dneh vrniti pristojnemu organu, ki o tem obvesti lastnika. Na lastnikove stroške pristojni organ orožje izroči v onesposobitev oziroma ga izroči ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, imenuje posebno komisijo, ki odloči o nadaljnjem ravnanju s tem orožjem in strelivom. Če orožja iz tega člena ni mogoče prodati, lastniku orožja ne pripada odškodnina.

Brez predhodne odločbe pristojnega organa policist na kraju samem zaseže: – prepovedano orožje; – orožje, za katero oseba nima orožne listine; – orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje; – orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju z določbami 8. člena tega zakona.

Policist lahko brez predhodne odločbe pristojnega organa začasno zaseže orožje, strelivo in orožne listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv v smislu 3. točke drugega odstavka 14. člena, ali če prenaša orožje v nasprotju s 24. členom tega zakona. Začasno zaseženo orožje in orožne listine policijska postaja takoj pošlje pristojnemu organu. Če pristojni organ v roku treh mesecev ugotovi, da zoper posameznika ni bil podan predlog sodniku za prekrške ali kazenska ovadba, oziroma da ne obstajajo razlogi za odvzem orožja in orožnih listin po tem zakonu, ga vrne lastniku.

Postopek z zaseženim orožjem, strelivom in orožnimi listinami Z zaseženim orožjem se postopa v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku. Zasežene orožne listine se izročijo pristojnemu organu oziroma se ga o zasegu orožja obvesti, če je zaseženo samo orožje, za katero je izdana orožna listina. Prepovedano orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se lahko uniči, ali podari v javno korist, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku. Dovoljeno orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku se lahko proda, uniči, podari v javno korist ali onesposobljeno vrne lastniku orožja, v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek oziroma postopek o prekršku. Če je v postopku o prekršku ali v kazenskem postopku izrečena stranska sankcija odvzema orožja oziroma streliva, odvzame pristojni organ osebi tudi orožno listino.

Tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje oziroma ima dovoljenje za začasno prebivanje za čas najmanj enega leta brez prekinitev v Republiki Sloveniji, je glede nabave, posesti in nošenja orožja izenačen z državljani Republike Slovenije, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Za vnos in iznos orožja preko državne meje se uporabljajo predpisi o nadzoru državne meje, kolikor ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo drugače določeno.

Posamezniki, državljani članic Evropske unije, smejo vnesti orožje v Republiko Slovenijo, če ga imajo registriranega v evropskem orožnem listu, njegov vnos pa je predhodno dovolil pristojni organ. Za tranzit orožja je potrebno dovoljenje pristojnega organa glede na kraj vstopa v Republiko Slovenijo. Vloga za izdajo dovoljenja se lahko vloži tudi na slovenskem diplomatsko konzularnem predstavništvu v državi, kjer ima posameznik prebivališče. Dovoljenje se izda za dobo enega leta in se vpiše v evropski orožni list. Dovoljenje se lahko podaljša, in sicer za eno leto. Dovoljenje se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države. Dovoljenja iz drugega odstavka tega člena ne potrebujejo: – lovci do treh kosov orožja in streliva zanj, – športni strelci do treh kosov športnega orožja in streliva zanj, če je to orožje registrirano v evropskem orožnem listu in lahko posameznik dokaže, da je namen njegovega potovanja lovsko ali športno udejstvovanje oziroma tekmovanje.

Tujec, državljan članice Evropske unije, ki ima orožje vpisano v evropskem orožnem listu, sme v Republiki Sloveniji nositi in prenašati to orožje v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in tem zakonom. Na zahtevo tujca, državljana članice Evropske unije, ki ima dovoljenje za prebivanje na območju Republike Slovenije, izda pristojni organ evropski orožni list pod pogojem, da za zaprošeno orožje že ima orožni list po tem zakonu. Za odvzem in zaseg orožja, orožnih listin in evropskega orožnega lista se uporabljajo določbe tega zakona. Minister, pristojen za notranje zadeve, določi obliko obrazca evropskega orožnega lista.

Na vlogo posameznika izda pristojni organ dovoljenje za iznos orožja iz Republike Slovenije v drugo državo članico Evropske unije. To dovoljenje se izda, če ima posameznik ustrezno orožno listino po tem zakonu in če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno. Na vlogo trgovca izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, dovoljenje za iznos orožja tujemu trgovcu, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, če obstaja za iznos orožja predhodno privoljenje države članice Evropske unije, v katero se orožje iznaša, če je to potrebno. To dovoljenje se izda za čas največ treh let. Za vsak iznos orožja mora stranka zaprositi za prevozno dovoljenje. Dovoljenje iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne izda, če obstajajo razlogi javnega reda ali varnosti države. Obrazec dovoljenja za iznos orožja in prevoznega dovoljenja iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

Minister, pristojen za notranje zadeve, je pooblaščen, da določi, katero orožje se sme vnesti ali iznesti brez predhodne privolitve.

Tujec in odgovorna oseba pravne osebe s sedežem v drugi državi Evropske unije mora na zahtevo policista, pristojnega organa in mejnih organov predložiti listine, s katerimi dokazuje svojo pravico do vnosa, nošenja in iznosa orožja.

Posamezniki smejo prenašati čez državno mejo samo orožje in strelivo tiste vrste, ki se sme nabavljati in imeti v posesti. Posamezniki smejo prenašati orožje ali strelivo čez državno mejo samo na mednarodnih mejnih prehodih, na mejnih prehodih za meddržavni in obmejni prehod pa le, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.

Tujci in državljani članic Evropske unije s prebivališčem izven Evropske unije, ki prihajajo na lov ali strelska tekmovanja, lahko prenašajo orožje ali strelivo čez državno mejo, ko pridobijo dovoljenje za vnos in iznos orožja, ki ga izda organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Dovoljenje se izda pod pogojem, da oseba: 1. predloži veljavno orožno listino, ki jo je izdal organ države, kjer ima bivališče, oziroma potrdilo tega organa, da za orožje v matični državi ne potrebuje orožne listine, 2. izkaže upravičen razlog za prenos orožja ali streliva, 3. predloži soglasje za prenos orožja preko ozemlja držav članic Evropske unije. Če za lovsko ali športno orožje oziroma strelivo iz prejšnjega odstavka ni izdano dovoljenje za vnos in iznos od pristojnega organa, ga lahko pod enakimi pogoji izda organ, ki opravlja mejno kontrolo.

Posamezniki morajo orožje in strelivo ob prestopu državne meje takoj priglasiti organu, ki opravlja mejno kontrolo. Ni potrebno priglasiti orožja iz 6., 7., 8. in 9. točke kategorije D. Če posamezniki ne priglasijo orožja ali streliva organu, ki opravlja mejno kontrolo, se orožje, strelivo in listine zasežejo. Orožje in strelivo se do konca postopka o prekršku ali kazenskega postopka hrani pri ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, odvzete listine pa se odstopi organu, ki je listino izdal, oziroma tujemu predstavništvu v Republiki Sloveniji.

Organ, ki opravlja mejno kontrolo, potrdi vnos oziroma iznos na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in vnos, na prilogi dovoljenja za nabavo in o tem obvesti pristojni organ, ki je dovoljenje izdal. Trgovec, ki je pooblaščen za promet z orožjem ali strelivom, oziroma posameznik, ki proda orožje ali strelivo, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo in iznos, mora orožje in strelivo pripeljati do državne meje in ga izročiti imetniku dovoljenja za nabavo v navzočnosti organa, ki opravlja mejno kontrolo. Če posamezniki orožje ali strelivo na mejnem prehodu priglasijo organu, ki opravlja mejno kontrolo, nimajo pa dovoljenja pristojnega organa za nabavo ali je to poteklo, se orožje, strelivo in listino zaseže in na lastnikove stroške pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Lastnik lahko v osmih dneh od zasega zaprosi pristojni organ za ustrezno dovoljenje za nabavo in vnos orožja. Če lastnik ne zaprosi za dovoljenje za nabavo in vnos orožja ali streliva oziroma mu je izdana negativna odločba, pristojni organ ravna z orožjem ali strelivom kot z zaseženim v skladu z 64. členom tega zakona. Osebam, ki imajo bivališče ali sedež na ozemlju članic Evropske unije, lahko organ, ki opravlja mejno kontrolo, dovoli vnos in tranzit na novo nabavljenega orožja ali streliva, za katerega je po predpisih države, kjer prebivajo ali imajo sedež potrebno dovoljenje, preko državne meje, če osebe posedujejo dovoljenje za orožja ali streliva, izdano od pristojnega organa v državi, kjer imajo bivališče ali sedež. Organ mejne kontrole o vnosu orožja ali streliva izda potrdilo. Obliko in vsebino potrdila predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

Državni organi, podjetja in druge organizacije ter tuji prevozniki smejo opravljati uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo. Državni organi smejo za lastne potrebe uvoziti posebno opremo za orožje ter prepovedano orožje in strelivo, ki ni vojaško, z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, po predhodnem mnenju ministrstva, pristojnega za obrambo. Za uvoz izvoz in tranzit streliva se uporabljajo določbe zakona o eksplozivih. Vloga za izdajo dovoljenja za uvoz, izvoz ali tranzit orožja ali streliva mora vsebovati: – ime in sedež pravne osebe ali podjetnika, – matično številko pravne osebe ali podjetnika, – količino orožja, – ime, znamko, oznako in kaliber orožja, – ime proizvajalca orožja, – kategorizacijo orožja skladu s 3. členom tega zakona, – ime in naslov prodajalca ali pošiljatelja orožja ter ime in naslov kupca ali prejemnika, – namen uvoza oziroma izvoza, – način prevoza, – ime in priimek voznika ter znamko in registrsko številko vozila, – čas uvoza, izvoza ali tranzita, – vstopni oziroma izstopni mejni prehod ter prevozno pot, – uvozno ali tranzitno dovoljenje države, v katero se orožje izvaža ali skozi katero tranzit poteka. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo orožje vnesti oziroma iznesti na mejnem prehodu, ki je naveden v dovoljenju, ob prestopu meje pa morajo orožje nemudoma priglasiti organu mejne kontrole in mu predložiti specifikacijo, ki omogoča identifikacijo orožja.

Člani tujih misij, konzulatov in mednarodnih organizacij s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v Republiki Sloveniji uživajo diplomatsko imuniteto in imajo veljavno orožno listino, izdano od pristojnega organa države katere državljani so, lahko ob pogoju vzajemnosti vnesejo športno in lovsko orožje in ga v skladu z določbami tega zakona posedujejo oziroma prenašajo ali nosijo na ozemlju Republike Slovenije. Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko ob pogoju vzajemnosti nabavljajo in vnašajo orožje ali strelivo, za katerega je potrebno dovoljenje za nabavo, preko državne meje na podlagi izdanega dovoljenja za nabavo orožja ali streliva. Orožje iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo osebe pri vnosu priglasiti organu mejne kontrole in v roku osem dni po vnosu v Republiko Slovenijo pridobiti ustrezno orožno listino. Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, izda navodilo o načinu in vrsti izdajanja orožnih listin članom tujih misij in konzulatov. Določbe tega člena ne veljajo za častne konzularne funkcionarje.

Posameznik, ki po določbah tega zakona vnese lovsko orožje in strelivo zanj na ozemlje Republike Slovenije, lahko do tri kose orožja odda za dobo največ 6 mesecev v hrambo osebi, ki ima stalno bivališče oziroma sedež na ozemlju Republike Slovenije in izpolnjuje pogoje za hrambo takega orožja. Pred izročitvijo orožja ali streliva v hrambo mora posameznik to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.

Priglasitev orožja organom mejne kontrole ne izključuje prijave orožja carinskim organom in uporabe carinskih predpisov.

Zaradi zagotovitve podatkov o imetnikih orožja in pregleda nad stanjem orožja morajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pristojni organ in osebe voditi evidenco o orožju in orožnih listinah, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih oseb, ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljalci. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ iz prejšnjega odstavka nista o tem dolžna obvestiti osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Gospodarske družbe in podjetniki zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti nanašajo. Pri tem imajo pravico, da preverijo istovetnost posameznika z vpogledom v dokument, ki dokazuje njegovo istovetnost. V skladu s tem zakonom lahko osebne podatke iz evidenc o orožju in orožnih listinah uporabljajo in pridobivajo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija in pristojni organ pri izvrševanju z zakonom določenih nalog in pooblaščeni delavci pravnih oseb ali podjetnikov, ki zbirajo in vodijo podatke za te evidence ter drugi uporabniki, če imajo zakonsko podlago, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z mednarodno pogodbo.

Evidence o orožju in orožnih listinah vsebujejo podatke, ki se nanašajo na: – osebo, – orožje, – listine. Podatki, ki se nanašajo na posameznika, so: 1. priimek in ime; 2. EMŠO oziroma EMŠT ali rojstni datum, če ta ni določena; 3. rojstni kraj; 4. stalno oziroma začasno prebivališče; 5. državljanstvo; 6. vrsta, številka, datum izdaje, veljavnost orožne listine in ime organa, ki jo je izdal; 7. podatki o spremembah (vrsta, datum). Podatki, ki se nanašajo na pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, so: 1. enotna identifikacijska številka; 2. firma oziroma ime; 3. sedež in naslov; 4. dejavnost; 5. datum začetka dejavnosti oziroma izdaje dovoljenja; 6. ime in priimek zastopnika oziroma odgovorne osebe; 7. podatki o spremembah (vrsta, datum); 8. podatki o vpisu (organ, datum, zaporedna številka). Podatki, ki se nanašajo na orožje, so: 1. vrsta, 2. znamka in tip, 3. kaliber, 4. tovarniška številka, 5. količina, 6. status orožja, 7. datum prejema, datum prodaje, 8. številka knjigovodske listine, 9. datum izdelave, popravila, predelave, 10. način pridobitve. Podatki, ki se nanašajo na orožne listine, so podatki o vrsti in številu izdanih orožnih listin.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve vodi: – centralno evidenco izdanih orožnih listin, – evidenco izdanih dovoljenj trgovcem, – evidenco izdanih dovoljenj upravljalcem strelišč, – evidenco izdanih dovoljenj za iznos orožja za trgovca. Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ, datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo fotografijo. Centralna evidenca izdanih orožnih listin je zbir evidenc izdanih orožnih listin, ki jih vodijo pristojni organi.

Pristojni organ vodi: – evidenco o izdanih orožnih listinah, – evidenco o izdanih orožnih listinah na podlagi mednarodnih pogodb, – evidenco o odvzetem, zaseženem, izgubljenem in najdenem orožju in orožnih listinah, – evidenco izdanih dovoljenj za iznos in vnos orožja posameznika, – evidenco o tranzitu orožja. Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju ter podatke o registrski številki osebne izkaznice ali potnega lista oziroma drugi listini o istovetnosti, podatke o vpisu (organ, datum in zaporedna številka vpisa), datum vloge ter podpis prosilca in njegovo fotografijo. Pristojni organ vodi evidence iz tega člena na centralnem računalniku ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe, osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja ter strelske in lovske organizacije vodijo: – evidenco o nabavljenem orožju, – evidenco o orožju in strelivu, danem v uporabo, – evidenco o uporabljenem strelivu, – evidenco izdanih potrdil. Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo podatke o osebi in orožju.

Trgovec z orožjem vodi: – evidenco o izdelanem, popravljenem, predelanem in spremenjenem orožju, – evidenco o nakupu orožja za nadaljnjo prodajo, – evidenco o skladiščenju in hrambi orožja, – evidenco o prodaji orožja na debelo in drobno, – evidenco o izdanih priglasitvenih listih in potrdilih. Upravljalec strelišča vodi: – evidenco o izvajanju streljanja, – evidenco o prepustitvi orožja v uporabo, – evidenco o oskrbi s strelivom, – evidenco o hrambi orožja. Evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo podatke o osebi in orožju.

Evidence po tem zakonu se hranijo še pet let po prenehanju razloga za njihovo vodenje. Po poteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo.

Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način in obliko vodenja evidenc o orožju in orožnih listinah.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, opravljajo inšpekcijski nadzor delavci s posebnimi pooblastili – inšpektorji za orožje (v nadaljnjem besedilu: inšpektor). Inšpektor samostojno opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Za izvajanje svojih nalog lahko inšpektor zahteva pomoč policije, carine in drugih inšpekcijskih organov. Inšpektor opravlja nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona tako, da pri pravnih osebah in podjetnikih posameznikih, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča: – preverja statusne zadeve; – preverja izpolnjevanje splošnih pogojev za posest ali promet z orožjem oziroma dejavnost strelišča po tem zakonu; – preverja ustreznost poslovnih prostorov namenjenih za promet z orožjem; – preverja ustreznost skladišč orožja in streliva ter prostore, kjer je shranjeno orožje in strelivo; – ugotavlja istovetnost odgovornih oseb in oseb, ki delajo neposredna dela z orožjem ter preverja, ali te osebe izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, predpisane s tem zakonom; – opravi pregled predpisanih evidenc in ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na orožje in strelivo, na kupce orožja in streliva ter na osebe, ki jim je bilo orožje zaupano; – pri izvajanju inšpekcijskega nadzora sodeluje z državnimi organi in organizacijami ter organizacijami z javnimi pooblastili. Pravne osebe in podjetniki posamezniki, ki posedujejo orožje, se ukvarjajo s prometom orožja ali dejavnostjo strelišča, njihove odgovorne osebe, osebe, ki jim je bilo orožje zaupano ali osebe, ki opravljajo neposredna dela z orožjem, morajo inšpektorju omogočiti nemoten nadzor. Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpise za opravljanja inšpekcije na področju orožja. Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Inšpektor ima poleg splošnih pooblastil določenih v zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico in dolžnost: – določiti rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju predpisov o orožju; – začasno prepovedati opravljanje dejavnosti prometa z orožjem oziroma dejavnosti strelišča za čas, ki ga določi kot rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti; – prepovedati, da opravlja neposredno delo z orožjem oseba, ki ne izpolnjuje pogojev predpisanih s tem zakonom; – napotiti odgovorno osebo ali delavca, ki opravlja neposredna dela z orožjem na ponovno opravljanje preizkusa znanja o ravnanju z orožjem; – predlagati pristojnemu organu odvzem orožnih listin, dovoljenja za promet z orožjem oziroma dejavnost strelišča; – zahtevati od odgovorne osebe pisna pojasnila v zvezi s predmetom nadzora; – izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških; – podati ovadbo pristojnim organom za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Pritožba zoper izrečeno prepoved iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve. O pritožbi odloči minister, pristojen za notranje zadeve, v tridesetih dneh od dneva njene vložitve.

Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki: 1. prenaša orožje v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena; 2. nosi ali prenaša orožje brez orožne listine (četrti odstavek 8. člena); 3. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine (peti odstavek 8. člena); 4. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen); 5. nosi orožje v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen); 6. ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja (24. člen); 7. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (25. člen); 8. orožja ne odda v hrambo ali ki tega v roku ne priglasi pristojnemu organu (27. člen); 9. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati (28. člen); 10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja iz 2. do 5. točke kategorije D preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi in drugi odstavek 42. člena); 11. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen); 12. souporablja orožje v nasprotju s pravilom o souporabi orožja (drugi odstavek 45. člena); 13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen); 14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom; 15. vnaša orožje v nasprotju s 67. členom; 16. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom; 17. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen); 18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predpisan čas (76. in 78. člen); 19. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena); 20. nosi ali prenaša onesposobljeno orožje v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena; 21. nosi orožje po preteku veljavnosti orožnega lista (tretji odstavek 11. člena); 22. nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira oziroma poseduje ali nabavlja strelivo za orožje, za katero ga ne sme posedovati ali nabavljati (tretji odstavek 28. člena in četrti odstavek 14. člena); 23. na zahtevo organa, ki je pristojen za nadzorstvo ne pokaže potrdila o izpolnjevanju pogojev (drugi odstavek 38. in 53. člena); 24. prenaša preko državne meje orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno nabavljati, imeti v posesti ali nositi (prvi odstavek 71.a člena); 25. ne prenaša orožje ali streliva preko mednarodnega mejnega prehoda (drugi odstavek 71.a člena); 26. ob prestopu državne meje orožja ali streliva ne priglasi organu, ki opravlja mejno kontrolo (prvi odstavek 71.c člena); 27. ne priglasi pristojnemu organu hrambo orožja in streliva (71.g člen); 28. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena). Za prekrške iz 4., 6., 10., 11., 13., 14., 15., 19., 24. in 26. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last. Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki: 1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe osebnega imena ali stalnega prebivališča (31. člen); 2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen); 3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen); 4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen); 5. v roku ne obvesti pristojnega organa o odsvojitvi ali mu ne izroči orožne listine (tretji odstavek 42. člena); 6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom; 7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena).

Z globo od 200.000 do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki: 1. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen); 2. ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti pristojnega organa v osmih dneh (šesti odstavek 11. člena); 3. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen); 4. ne upošteva prepovedi nošenja in prenašanja orožja (24. člen); 5. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (26. člen); 6. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati (28. člen); 7. razstavlja orožje tako, da je možna odtujitev (drugi odstavek 29. člena); 8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 39. člena); 9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca (40. člen); 10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja iz 2. do 5. točke kategorije D preko trgovca, ki je po tem zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi in drugi odstavek 42. člena); 11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen); 12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen); 13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen); 14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom; 15. prične z dejavnostjo strelišča, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 51. člena); 16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56. členom; 17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom; 18. na zahtevo ne predloži dokumentacije (71. člen); 19. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (76., 77. in 78. člen); 20. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena); 21. dopusti nošenje ali prenašanje onesposobljenega orožja v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena; 22. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi odstavek 71.e člena); 23. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena). Za prekrške iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 13., 20. in 22. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last. Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki: 1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen); 2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen); 3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen); 4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen); 5. ne obvesti ministrstva pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi (drugi odstavek 39. člena in drugi odstavek 51. člena); 6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom; 7. v roku ne prijavi prenehanja članstva (prvi odstavek 59. člena); 8. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena); 9. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena); 10. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi ali spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom (drugi odstavek 39. in 51. člena); 11. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji odstavek 71.e člena). Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena.

Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetnik posameznik, ki: 1. na zahtevo policista ne pokaže orožne listine (peti odstavek 8. člena); 2. poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine (10. člen); 3. vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja ne odvzame pooblastila posamezniku ali o tem ne obvesti pristojnega organa v 8 dneh (šesti odstavek 11. člena); 4. dopušča nošenje orožja v nasprotju s pravili nošenja orožja (23. člen); 5. ne upošteva prepovedi nošenja orožja (24. člen); 6. hrani orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (26. člen); 7. zbira orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno zbirati (28. člen); 8. prične s prometom z orožjem, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 39. člena); 9. ravna v nasprotju s posebnimi dolžnostmi trgovca (40. člen); 10. odsvoji orožje ali strelivo osebi, ki nima dovoljenja za nabavo take vrste orožja ali streliva, oziroma ne odsvoji orožja iz 2. do 5. točke kategorije D preko trgovca, ki je po zakonu pooblaščen za trgovino z orožjem (prvi in drugi odstavek 42. člena); 11. po prenehanju razloga za posest orožja o tem ne obvesti pristojnega organa ali tega orožja v roku ne proda (43. člen); 12. posoja orožje v nasprotju s pravili posojanja orožja (44. člen); 13. nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva (47. člen); 14. proda, nabavi ali ima v posesti orožje za omamljanje živali v nasprotju z 49. členom; 15. prične z dejavnostjo strelišča, preden dobi dovoljenje (prvi odstavek 51. člena); 16. dopušča izvajanje streljanja v nasprotju s 56. členom; 17. iznaša orožje v nasprotju z 69. členom; 18. ne vodi predpisanih evidenc in jih ne hrani predviden čas (76., 77. in 78. člen); 19. nabavlja ali poseduje prepovedano orožje (1. točka 4. člena); 20. dopusti nošenje ali prenašanje onesposobljenega orožja v nasprotju s 3. točko četrtega odstavka 3. člena; 21. opravlja uvoz, izvoz ali tranzit orožja preko državne meje brez dovoljenja ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (prvi odstavek 71.e člena); 22. dopusti, da se nosi ali uporablja orožje in strelivo, ki ga zbira (tretji odstavek 28. člena); 23. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi ali spremembi odgovorne osebe oziroma spremembah posameznikov, ki opravljajo neposredna dela z orožjem ali strelivom (drugi odstavek 39. in 51. člena); 24. vnese ali iznese orožje na mejnem prehodu, ki ni naveden v dovoljenju, ali ne priglasi orožja organu mejne kontrole (tretji odstavek 71.e člena); 25. ne omogoči nemotenega nadzora inšpektorju (peti odstavek 80. člena). Za prekrške iz 2., 4., 5., 6., 7., 8., 13., 19. in 21. točke prejšnjega odstavka se izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Stranska sankcija se izreče tudi, če orožje ali strelivo ni storilčeva last. Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki: 1. pristojnemu organu v roku ne predloži orožne listine zaradi vpisa spremembe firme oziroma sedeža (31. člen); 2. pristojnemu organu v roku ne prijavi popravila ali predelave orožja (32. člen); 3. ne obvesti policijske postaje in pristojnega organa o pogrešitvi orožja oziroma orožnih listin (33. člen); 4. ne obvesti policijske postaje o najdbi orožja (34. člen); 5. ne obvesti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o statusni spremembi (drugi odstavek 39. člena in drugi odstavek 51. člena); 6. uporablja staro orožje in možnarje v nasprotju z 48. členom; 7. ne obvesti v predpisanem roku pristojnega organa, da je nabavil orožje, oziroma v predpisanem roku ne vrne dovoljenja za nabavo orožja, če orožja ni nabavil (prvi odstavek 11. člena). Za prekrška iz 4. in 6. točke prejšnjega odstavka se lahko izreče tudi stranska sankcija odvzema orožja in streliva. Z globo od 50.000 do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba iz 26., 37. in 53. člena tega zakona, zaposlena pri podjetniku posamezniku, ki stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena. Zakon o orožju – ZOro-1 (Uradni list RS, št. 61/2000) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Imetniki listin za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno besedilo in št. 44/90), morajo v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem zakonu. Listine, ki so bile izdane po zakonu o orožju za staro orožje, se za orožje, izdelano pred letom 1871 in za orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893, nadomestijo s priglasitvenim listom, za orožje, izdelano od leta 1871 dalje in za orožje na sprednje polnjenje, izdelano po letu 1893, pa se izda dovoljenje za zbiranje orožja po tem zakonu. Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati ustrezna orožna listina po tem zakonu, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko. Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

Podzakonski predpisi za izvedbo tega zakona morajo biti izdani v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Gospodarske družbe, podjetniki in druge pravne osebe morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona najpozneje v roku šestih mesecev po sprejetju predpisov. Določbe 67., 68., 69., 70. in 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati z uveljavitvijo tega zakona. Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati za državljane Evropske unije prva alinea 37. člena in prva alinea 53. člena tega zakona.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 – prečiščeno besedilo in Uradni list RS, št. 44/90).

Ta zakon začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju – ZOro-1A (Uradni list RS, št. 73/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Po uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma smejo posamezniki, v skladu z določili 67. in 68. člena tega zakona, prenašati orožje ali strelivo v Republiko Slovenijo na notranji meji.

Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati ustrezna orožna listina po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 61/2000), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in če imetnik izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se orožnih listin ne izda za orožje kategorije A, razen če gre za registriranega zbiratelja orožja oziroma muzejsko zbirko. Če orožne listine ni mogoče izdati, se z orožjem kategorij B in C ravna, kot da gre za odvzeto orožje, orožje kategorije A pa se pošlje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

Vojni veterani vojne za Slovenijo iz šeste alinee 2. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99 in 76/03), lahko v obdobju desetih let po uveljavitvi tega zakona, pridobijo orožno listino, če izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke 14. člena tega zakona ter posedujejo veljavno izkaznico vojnega veterana.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ, ki sta opravljala nadzor nad izvajanjem zakona o orožju, do uveljavitve tega zakona, nadaljujeta s svojim delom do imenovanja v inšpektorja, vendar najdlje dve leti od uveljavitve tega zakona.

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni, in sicer za: 1. posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 25. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 50.000 do 150.000 tolarjev, 2. posameznika, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 81. člena Zakona o orožju in petega odstavka 25. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 10.000 do 100.000 tolarjev, 3. pravno osebo, ki stori prekršek iz prvega odstavka 82. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 26. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 200.000 do 2,000.000 tolarjev, 4. pravno osebo, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 82. člena Zakona o orožju in petega odstavka 26. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1.000.000 tolarjev, 5. z denarno kaznijo od 50.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba 26., 37. in 53. člena Zakona o orožju, ki stori prekršek iz prvega in tretjega odstavka 82. člena Zakona o orožju ter prekršek iz drugega in petega odstavka 26. člena tega zakona, 6. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka 83. člena Zakona o orožju in drugega odstavka 27. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 1,000.000 tolarjev, 7. samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz tretjega odstavka 83. člena Zakona o orožju in petega odstavka 27. člena tega zakona, denarna kazen v razponu od 100.000 do 500.000 tolarjev.

Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati določbe od 34. do 42. člena, 44. do 46. člena, 6. in 7. točke prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka 58. člena, 13. in 14. točke prvega odstavka in drugega odstavka 59. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 1/91).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.