Besedilo dodatnega protokola se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi: Besedilo dodatnega protokola v angleškem jeziku Ker so Republika Avstrija, Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Republika Finska, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Irska, Italijanska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevina Nizozemska, Portugalska republika, Kraljevina Španija, Kraljevina Švedska (v nadaljnjem besedilu "države") in Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu "Skupnost") podpisnice Sporazuma o varovanju med državami, Skupnostjo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu "Agencija") pri izvajanju člena III(1) in
(4)Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljnjem besedilu Sporazum o varovanju), ki je začela veljati 21. februarja 1997; zavedajoč se želje mednarodne skupnosti za okrepitev boja proti širjenju jedrskega orožja s povečanjem učinkovitosti in z izboljšanjem zmožnosti sistema varovanja Agencije; ob sklicevanju na to, da mora Agencija pri varovanju upoštevati potrebo, da se izogne oviranju gospodarskega in tehnološkega razvoja Skupnosti ali mednarodnega sodelovanja na področju miroljubnih jedrskih dejavnosti, spoštuje zdravje, varnost, fizično zaščito in druge veljavne varnostne določbe ter pravice posameznikov in sprejme vse varnostne ukrepe za varstvo poslovnih, tehnoloških ter industrijskih skrivnosti kot tudi drugih zaupnih informacij, ki jih izve; ker je treba pogostost in intenzivnost v tem protokolu opisanih dejavnosti omejiti na najmanjšo možno mero v skladu s ciljem povečanja učinkovitosti in izboljšanja zmožnosti varovanja Agencije, so se zaradi tega Skupnost, države in Agencija sporazumeli o naslednjem: Določbe Sporazuma o varovanju veljajo za ta protokol v tolikšni meri, kolikor se nanašajo na določbe tega protokola in so združljive z njimi. Ob neskladju med določbami Sporazuma o varovanju in določbami tega protokola veljajo določbe tega protokola. (a) Vsaka država predloži Agenciji izjavo, ki vsebuje podatke, določene v pododstavkih (i), (ii), (iv), (ix), in (x). Skupnost predloži Agenciji izjavo, ki vsebuje podatke, določene v pododstavkih (v), (vi) in (vii). Vsaka država in Skupnost predložijo Agenciji izjavo, ki vsebuje podatke, določene v pododstavkih (iii) in (viii). (i) Splošen opis in informacije, ki določajo lokacijo raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in se izvajajo kjer koli, kjer jih financira, posebej odobri ali nadzoruje zadevna država oziroma se izvajajo v njenem imenu. (ii) Informacije, ki jih je Agencija ugotovila na podlagi pričakovanega povečanja učinkovitosti ali zmožnosti in s katerimi se je zadevna država strinjala, o operativnih dejavnostih, pomembnih za varovanje v objektih in na lokacijah zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material navadno uporablja. (iii) Splošen opis vsake stavbe na vsakem mestu, vključno z njeno uporabo in njeno vsebino, če to ni jasno iz tega opisa. Opis mora vključevati karto mesta. (iv) Opis obsega postopkov za vsako lokacijo, na kateri potekajo dejavnosti, določene v Prilogi I tega protokola. (v) Informacije, ki podrobno opredeljujejo lokacijo, obratovalno stanje in ocenjeno letno proizvodno zmogljivost rudnikov urana in obratov za predelavo uranove rude ter obratov za predelavo torijeve rude v vsaki državi kot tudi tekočo letno proizvodnjo takšnih rudnikov in obratov za predelavo. Skupnost mora na zahtevo Agencije dati informacije o tekoči letni proizvodnji posameznega rudnika ali obrata za predelavo. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala. (vi) Informacije o osnovnem materialu, ki ni dosegel sestave in čistosti, ustrezne za izdelovanje goriva ali za izotopsko obogatitev, kot sledi: (a) količine, kemično sestavo, uporabo ali predvideno uporabo takšnega materiala bodisi za jedrsko ali nejedrsko uporabo za vsako lokacijo v državah, na kateri je material prisoten v količinah, ki presegajo deset ton urana in/ali dvajset ton torija, in za druge lokacije s količinami, ki so večje od ene tone, skupno količino za države kot celoto, če presega deset ton urana ali dvajset ton torija. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala; (b) količine, kemično sestavo in namembni kraj za vsak izvoz takšnega materiala iz držav v državo izven Skupnosti za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo:
(1)deset ton urana ali pri zaporednem izvozu urana v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od deset ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto;
(2)dvajset ton torija ali pri zaporednem izvozu torija v isto državo, pri čemer je vsak izvoz manjši od dvajset ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto; (c) količine, kemično sestavo, sedanjo lokacijo in uporabo ali predvideno uporabo vsakega uvoza takšnega materiala izven Skupnosti v države za izrecno nejedrske namene v količinah, ki presegajo:
(1)deset ton urana ali pri zaporednem uvozu urana, pri čemer je vsak uvoz manjši od deset ton, skupaj z drugimi pa presega deset ton na leto;
(2)dvajset ton torija ali pri zaporednem uvozu torija, pri čemer je vsak uvoz manjši od 20 ton, skupaj z drugimi pa presega dvajset ton na leto; pri čemer se razume, da se informacije o takšnem materialu, ki je namenjen za nejedrsko uporabo, ne zahtevajo, potem ko je material v svoji nejedrski obliki končne uporabe. (vii) (a) Informacije glede količin, uporab in lokacij jedrskega materiala, oproščenega varovanja v skladu s členom 37 Sporazuma o varovanju; (b) informacije glede količin (ki so lahko v obliki ocen) in uporab na vsaki lokaciji jedrskega materiala, oproščenega varovanja v skladu s členom 36(b) Sporazuma o varovanju, ki še ni v nejedrski obliki končne uporabe, v količinah, ki presegajo tiste, določene v členu 37 Sporazuma o varovanju. Za posredovanje teh informacij se ne zahteva podrobno vodenje evidence jedrskega materiala. (viii) Informacije glede lokacije ali nadaljnje obdelave srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ali odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, za katere je varovanje prenehalo v skladu s členom 11 Sporazuma o varovanju. Za namen tega odstavka »nadaljnja obdelava« ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja. (ix) Naslednje informacije glede določene opreme in nejedrskega materiala navedenega v Prilogi II: (a) za vsak izvoz takšne opreme in materiala iz Skupnosti: identiteto, količino, lokacijo predvidene uporabe v državi prejemnici in datum oziroma predvideni datum izvoza; (b) na izrecno zahtevo Agencije potrditev s strani države uvoznice informacij, ki jih je Agenciji o izvozu takšne opreme in materiala v državo uvoznico posredovala država izven Skupnosti. (x) Splošne načrte za naslednje desetletno obdobje, pomembne za razvoj jedrskega gorivnega cikla (vključno z načrtovanimi raziskovalnimi in razvojnimi dejavnostmi, povezanimi z jedrskim gorivnim ciklom), ko jih odobrijo ustrezni organi v državi. (b) Vsaka država si po najboljših močeh prizadeva, da Agenciji predloži naslednje informacije: (i) splošen opis in informacije o podrobnejši opredelitvi lokacije raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, povezanih z jedrskim gorivnim ciklom, ki ne vključujejo jedrskega materiala in so izrecno povezane z obogatitvijo, predelavo jedrskega goriva ali obdelavo srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, ki se izvajajo kjer koli v zadevni državi, ki pa jih ta država ne financira, posebej ne odobrava ali nadzoruje oziroma se ne izvajajo v njenem imenu. Za namen tega odstavka »obdelava« srednje- ali visokoaktivnih odpadkov ne vključuje prepakiranja odpadkov ali njihove nadaljnje priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja. (ii) Splošen opis dejavnosti in identiteto osebe ali pravne osebe, ki takšne dejavnosti izvaja na lokacijah, ki jih je Agencija odkrila zunaj mesta in za katere Agencija meni, da bi lahko bile funkcionalno povezane z dejavnostmi na tem mestu. Takšne informacije se dajo na posebno zahtevo Agencije. Informacije se dajo po posvetovanju z Agencijo in pravočasno. (c) Na zahtevo Agencije, država oziroma Skupnost zagotovi dopolnitev ali pojasnitev katere koli informacije, ki jo je dala po tem členu, če je pomembna za varovanje. (a) Vsaka država ali Skupnost, oziroma obe, predloži Agenciji informacije, določene v členu 2(a)(i), (iii), (iv), (v), (vi)(a), (vii) in (x) ter členu 2(b)(i), v 180 dneh po začetku veljavnosti tega protokola. (b) Vsaka država ali Skupnost, oziroma obe, Agenciji vsako leto do 15. maja predloži dopolnitve informacij iz odstavka (a), za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. Če se predhodno predložene informacije niso spremenile, vsaka država ali Skupnost, ali obe, to navede. (c) Skupnost Agenciji vsako leto do 15. maja predloži informacije, določene v členu 2(a)(vi)(b) in (c) za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. (d) Vsaka država Agenciji vsake četrt leta predloži informacije, določene v členu 2(a)(ix)(a). Te informacije se predložijo v 60 dneh po koncu vsakega četrtletja. (e) Skupnost in vsaka država predložijo Agenciji informacije, določene v členu 2(a)(viii), 180 dni pred nadaljnjo obdelavo, do 15. maja vsako leto pa informacije o spremembah lokacije za obdobje, ki zajema prejšnje koledarsko leto. (f) Vsaka država in Agencija se dogovorita o času in pogostosti predložitve informacij, določenih v členu 2(a)(ii). (g) Vsaka država Agenciji predloži informacije iz člena 2(a)(ix)(b) v 60 dneh po zahtevi Agencije. Naslednje velja v zvezi z uresničevanjem dodatnega dostopa po členu 5 tega protokola: (a) Agencija ne poskuša mehanično ali sistematično preverjati informacij iz člena 2, vendar pa ima dostop do: (i) katere koli lokacije iz člena 5(a)(i) ali (ii) na selektivni podlagi, da ne bo neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti; (ii) katere koli lokacije iz člena 5(b) ali (c), da bi rešili vprašanje v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo predloženih informacij v skladu s členom 2 ali da bi pojasnili neskladnost v zvezi s temi informacijami; (iii) katere koli lokacije iz člena 5(a)(iii), v tolikšni meri, kot je za Agencijo potrebno, da zaradi varovanja potrdi izjavo Skupnosti ali države o stanju razgradnje objekta ali lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal. (b) (i) Agencija najavi zadevni državi, oziroma zadevni državi in Skupnosti po odstavku (a) ali (c) člena 5, kadar gre za jedrski material, dostop vsaj 24 ur vnaprej, razen kot je določeno v točki (ii) spodaj. (ii) Za dostop do katerega koli kraja na mestu, ki se zahteva v zvezi z obiski za verifikacijo projektnih podatkov ali z ad-hoc ali rutinskimi inšpekcijami na tem mestu, se vnaprejšnje obvestilo, če Agencija tako zahteva, da vsaj dve uri prej, v izrednih okoliščinah pa tudi v manj kot dveh urah. (c) Vnaprejšnje obvestilo je pisno in v njem se navedejo razlogi za dostop in dejavnosti, ki se bodo izvajale med takšnim dostopom. (d) V primeru spornega vprašanja ali neskladnosti Agencija zagotovi zadevni državi oziroma Skupnosti možnost, da pojasni in olajša reševanje vprašanja ali neskladnosti. Takšna možnost bo dana, preden se zahteva dostop, razen če Agencija meni, da bi odložitev dostopa vplivala na namen, zaradi katerega se dostop zahteva. Agencija o vprašanju ali neskladnosti v nobenem primeru ne sprejema kakršnih koli odločitev, preden državi članici oziroma Skupnosti ni bila dana takšna možnost. (e) Dostop je možen le med rednim delovnim časom, razen če se zadevna država strinja z drugačno rešitvijo. (f) Zadevna država, oziroma zadevna država in Skupnost za dostop po členu 5(a) ali členu 5(c), kadar gre za jedrski material, ima pravico, da inšpektorje Agencije med dostopom spremljajo predstavniki zadevne države oziroma inšpektorji Skupnosti, če to inšpektorjev Agencije ne zadržuje ali kako drugače ovira pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka država Agenciji omogoči dostop do: (a) (i) katerega koli kraja na mestu; (ii) katere koli lokacije, ki jo je zadevna država določila v skladu s členom 2(a)(v) do (viii); (iii) katerega koli razgrajenega objekta ali razgrajene lokacije zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal. (b) Katere koli lokacije, ki jo je zadevna država določila v skladu s členom 2(a)(i), členom 2(a)(iv), členom 2(a)(ix)(b) ali členom 2(b), razen lokacij iz (a)(i), pod pogojem, da si zadevna država po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti. (c) Katere koli lokacije, ki jo je določila Agencija, razen lokacij iz odstavkov (a) in (b), zaradi jemanja vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo, pod pogojem, da si zadevna država po najboljših močeh prizadeva, da nemudoma izpolni zahteve Agencije na bližnjih lokacijah ali z drugimi sredstvi, če takega dostopa ni sposobna omogočiti. Pri izvajanju člena 5 lahko Agencija izvaja naslednje dejavnosti: (a) za dostop v skladu s členom 5(a)(i) ali (iii): vizualno opazovanje; zbiranje vzorcev iz okolja; uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja; uporabo pečatov in drugih sredstev za prepoznavanje in ugotavljanje nepooblaščenih posegov, ki so določeni v dopolnilnih dogovorih; in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet guvernerjev (v nadaljnjem besedilu "Svet") po posvetovanjih med Agencijo, Skupnostjo in zadevno državo. (b) Za dostop v skladu s členom 5(a)(ii): vizualno opazovanje; štetje kosov jedrskega materiala; nedestruktivna merjenja in jemanje vzorcev; uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja; pregledovanje dokumentov v zvezi s količinami in izvorom materiala in razpolaganjem z njim; zbiranje vzorcev iz okolja in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo, Skupnostjo in zadevno državo. (c) Za dostop v skladu s členom 5(b): vizualno opazovanje; zbiranje vzorcev iz okolja; uporabo naprav za odkrivanje in merjenje sevanja; pregledovanje dokumentov o proizvodnji in pošiljanju v zvezi z varovanjem in druge objektivne ukrepe, za katere je bilo dokazano, da so tehnično izvedljivi, in katerih uporabo je odobril Svet po posvetovanjih med Agencijo in zadevno državo. (d) Za dostop v skladu s členom 5(c): zbiranje vzorcev iz okolja, in če rezultati ne rešijo vprašanja ali neskladnosti na lokaciji, ki jo je Agencija določila v skladu s členom 5(c), uporabo vizualnega opazovanja, naprav za odkrivanje in merjenje sevanja ter druge objektivne ukrepe na tej lokaciji, kot je bilo dogovorjeno med zadevno članico ter, kadar gre za jedrski material, Skupnostjo, in Agencijo. (a) Na predlog države se Agencija in država dogovorita o nadzorovanem dostopu v skladu s tem protokolom, da bi preprečili razširjanje zaupnih informacij, da bi izpolnili varnostne zahteve ali zahteve za fizično varovanje ali da bi zavarovali lastninsko ali poslovno občutljive informacije. Takšni dogovori Agencije ne ovirajo pri dejavnostih, ki so potrebne za verodostojno zagotovitev, da na posamezni lokaciji ni neprijavljenega jedrskega materiala in dejavnosti, vključno z rešitvijo vprašanja v zvezi s pravilnostjo in popolnostjo informacij iz člena 2, ali z nedoslednostjo v zveziz njimi. (b) Država lahko pri predložitvi informacij iz člena 2 Agencijo obvesti o krajih na mestu ali lokaciji, na katerih bi bil možen nadzorovan dostop. (c) Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima država možnost nadzorovanega dostopa v skladu z določbami odstavka (a). Nič v tem protokolu državi ne preprečuje, da ne bi Agenciji ponudila dostopa do dodatnih lokacij poleg tistih iz členov 5 in 9, ali da od Agencije ne bi zahtevala izvedbe verifikacijskih dejavnosti na določeni lokaciji. Agencija si po najboljših močeh prizadeva ugoditi takšni zahtevi. Vsaka država mora Agenciji omogočiti dostop do lokacij, ki jih je določila Agencija, za jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju pod pogojem, da si zadevna država po najboljših močeh prizadeva izpolniti zahteve Agencije na alternativnih lokacijah, če ni zmožna omogočiti takšnega dostopa. Agencija takšnega dostopa ne zahteva, dokler uporabe jemanja vzorcev iz okolja na širšem območju in postopkovne ureditve za to ne odobri Svet po posvetovanjih med Agencijo in zadevno državo. (a) Agencija obvesti državo oziroma Skupnost o: (i) dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s tem protokolom, vključno s tistimi glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija zadevno državo oziroma Skupnost opozorila, v 60 dneh po tem, ko je Agencija izvedla dejavnosti. (ii) Rezultati dejavnosti glede kakršnih koli vprašanj ali nedoslednosti, na katere je Agencija državo članico oziroma Skupnost opozorila, in sicer čim prej, vendar v vsakem primeru v 30 dneh po tem, ko je Agencija prišla do rezultatov. (b) Agencija obvesti zadevno državo in Skupnost o ugotovitvah, do katerih je prišla na podlagi svojih dejavnosti v skladu s tem protokolom. Ugotovitve se sporočajo letno. (a) (i) Generalni direktor uradno obvesti Skupnost in države o odobritvi Sveta glede katerega koli uslužbenca Agencije za inšpektorja za varovanje. Če Skupnost v treh mesecih po prejemu obvestila o odobritvi Sveta generalnega direktorja ne obvesti o svoji zavrnitvi takšnega uslužbenca za inšpektorja za države, velja inšpektor, o katerem so bile Skupnost in države obveščene, za imenovanega. (ii) Generalni direktor v odgovoru na zahtevo Skupnosti ali na lastno pobudo takoj obvesti Skupnost in države o umiku imenovanja katerega koli uslužbenca za inšpektorja za države. (b) Za obvestilo iz odstavka (a) se šteje, da so ga Skupnost in države prejele sedem dni po datumu, ko je Agencija Skupnosti in državam poslala obvestilo s priporočeno pošto. Vsaka država v enem mesecu po prejemu zahtevka imenovanemu inšpektorju, določenemu v zahtevku, priskrbi ustrezne vizume za večkraten vstop/izstop in/ali prehod, kadar se to zahteva, da inšpektorju zagotovi, da vstopi na ozemlje zadevne države in na njem ostane zaradi opravljanja svojih nalog. Vsi zahtevani vizumi veljajo vsaj eno leto in se po potrebi obnovijo, da zajamejo trajanje inšpektorjevega imenovanja za države. (a) Kadar država oziroma Skupnost ali Agencija ugotovi, da je treba v dopolnilnih dogovorih določiti, kako naj se uporabljajo ukrepi, določeni v tem protokolu, se ta država oziroma ta država ter skupnost in Agencija dogovorita o takšnih dopolnilnih dogovorih v 90 dneh po začetku veljavnosti tega protokola, ali kadar je potreba po takšnih dopolnilnih dogovorih ugotovljena po začetku veljavnosti tega protokola, v 90 dneh po datumu takšne ugotovitve. (b) Do začetka veljavnosti katerih koli potrebnih dopolnilnih dogovorov ima Agencija pravico uporabljati ukrepe določene s tem protokolom. (a) Vsaka država dovoli in ščiti svobodne komunikacije Agencije zaradi uradnih namenov med inšpektorji Agencije v zadevni državi ter sedežem Agencije in/ali območnimi uradi, vključno z nadzorovanim in nenadzorovanim prenosom informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije. Agencija ima po posvetovanju z zadevno državo pravico do uporabe mednarodno vzpostavljenih sistemov neposrednih komunikacij, vključno s satelitskimi sistemi in drugimi oblikami telekomunikacije, ki se v zadevni državi ne uporabljajo. Na zahtevo države ali Agencije se podrobnosti o izvajanju tega odstavka glede nadzorovanega ali nenadzorovanega prenosa informacij, ki jih oddajajo zadrževalne in/ali nadzorne oziroma merilne naprave Agencije, določijo v dopolnilnih dogovorih. (b) Pri komunikaciji in prenosu informacij, kot sta določena v odstavku (a), se upošteva potreba po varovanju lastninsko ali poslovno občutljivih informacij ali projektnih podatkov, ki jih država obravnava kot posebej občutljive. (a) Agencija vzdržuje strog režim za zagotavljanje učinkovitega varovanja pred razkritjem poslovnih, tehnoloških in industrijskih skrivnosti ter drugih zaupnih informacij, ki jih izve, vključno s takšnimi informacijami, ki jih izve pri izvajanju tega protokola. (b) Režim iz odstavka (a), med drugim vključuje določbe v zvezi s: (i) splošnimi načeli in z njimi povezanimi ukrepi za ravnanje z zaupnimi informacijami; (ii) pogoji zaposlovanja osebja v zvezi z varovanjem zaupnih informacij; (iii) postopki ob kršitvah ali domnevnih kršitvah zaupnosti. (c) Svet odobri in redno preverja režim iz odstavka (a) zgoraj. (a) Priloge tega protokola so njegov sestavni del. Razen za namene spremembe Prilog I in II pomeni izraz »Protokol«, kot je uporabljen v tem aktu, protokol in priloge skupaj. (b) Seznam dejavnosti, določen v Prilogi I, in seznam opreme ter materiala, določen v Prilogi II, lahko Svet spremeni na podlagi nasveta odprte delovne skupine izvedencev, ki jo ustanovi Svet. Vsaka takšna sprememba začne veljati štiri mesece po tem, ko jo je sprejel Svet. (c) Priloga III k temu protokolu določa, kako Skupnost in države izvajajo ukrepe tega protokola. (a) Ta protokol začne veljati z dnem, ko Agencija prejme od Skupnosti in držav pisno uradno obvestilo o izpolnitvi njihovih postopkov za začetek veljavnosti. (b) Države in Skupnost lahko kadar koli pred začetkom veljavnosti tega protokola izjavijo, da bodo ta protokol uporabljale začasno. (c) Generalni direktor vse države članice Agencije nemudoma obvesti o vsaki izjavi o začasni uporabi tega protokola in o začetku njegove veljavnosti. Za namen tega protokola: (a) »raziskovalne in razvojne dejavnosti, povezane z jedrskim gorivnim ciklom,« pomenijo tiste dejavnosti, ki so izrecno povezane s katerim koli razvojnim vidikom postopka ali sistema katere koli od naslednjih postavk: – pretvorbe jedrskega materiala, – obogatitve jedrskega materiala, – izdelovanja jedrskega goriva, – reaktorjev, – kritičnih objektov, – predelave jedrskega goriva, – obdelave (brez prepakiranja odpadkov ali priprave brez ločevanja elementov zaradi shranjevanja ali odlaganja) srednje- ali visokoaktivnih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visokoobogaten uran ali uran-233, vendar ne vključujejo dejavnosti v zvezi s teoretičnim ali temeljnim znanstvenim raziskovanjem ali z raziskovanjem in razvojem uporabe radioaktivnih izotopov v industriji, medicini, hidrologiji in kmetijstvu, vplivov na zdravje in okolje ter izboljšanega vzdrževanja. (b) »Mesto« pomeni tisto območje, ki ga Skupnost in država razmejita v ustreznih projektnih podatkih za objekt, vključno z zaprtim objektom, ter v ustrezni informaciji o lokaciji zunaj jedrskih objektov, kjer se jedrski material običajno uporablja, vključno z zaprto lokacijo zunaj jedrskih objektov, kjer se je jedrski material običajno uporabljal (to je omejeno na lokacije z vročimi celicami ali na lokacije, kjer so opravljali dejavnosti, povezane s pretvorbo, obogatitvijo, izdelovanjem goriva ali predelavo). »Mesto« mora vključevati tudi vse naprave, nameščene skupaj z objektom ali lokacijo, za opravljanje bistvenih storitev ali njihovo uporabo, kar vključuje: vroče celice za obdelavo obsevanih materialov brez jedrskega materiala, naprave za ravnanje z odpadki, njihovo shranjevanje in odlaganje ter stavbe v zvezi z navedenimi dejavnostmi, ki jih je zadevna država določila v skladu s členom 2(a)(iv). (c) »Razgrajeni objekt« ali »razgrajena lokacija zunaj jedrskega objekta« pomeni napravo ali lokacijo, s katere so bile preostale strukture in oprema, ki so bistvene za njeno uporabo, odstranjene ali onesposobljene, tako da se ne uporablja za shranjevanje in se ne more več uporabljati za ravnanje z jedrskim materialom, njegovim obdelovanjem ali uporabo. (d) »Zaprti objekt« ali »zaprta lokacija zunaj jedrskega objekta« pomeni napravo ali lokacijo, na kateri so bile dejavnosti ustavljene in jedrski material odstranjen, vendar objekt ni bil razgrajen. (e) »Visokoobogaten uran« pomeni uran, ki vsebuje 20 ali več odstotkov izotopa urana-235. (f) »Jemanje vzorcev iz okolja, značilnih za posamezno lokacijo« pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (npr. zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na lokaciji in v njeni neposredni bližini, ki jo je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na določeni lokaciji. (g) »Jemanje vzorcev iz okolja na širšem območju« pomeni zbiranje vzorcev iz okolja (npr. zraka, vode, vegetacije, zemlje, umazanije) na nizu lokacij, ki ga je Agencija izbrala zaradi pomoči Agenciji pri ugotavljanju neprijavljenega jedrskega materiala ali jedrskih dejavnosti na širšem območju. (h) »Jedrski material« pomeni kateri koli osnoven ali poseben cepljivi material, kot je določeno v členu XX Statuta. Izraz osnoven material se ne razlaga v pomenu rude ali ostankov rude. Vsaka odločitev Sveta v smislu člena XX Statuta Agencije po začetku veljavnosti tega protokola, ki razširja materiale, ki se štejejo za osnoven material ali poseben cepljivi material, bo po tem protokolu začela veljati šele, ko jo sprejmejo Skupnost in države. (i) »Objekt« pomeni: (i) reaktor, kritični objekt, obrat za pretvorbo, obrat za izdelavo, obrat za predelavo, obrat za ločevanje izotopov ali ločeno skladišče ali (ii) katero koli lokacijo, na kateri se običajno uporablja jedrski material v količinah nad enim efektivnim kilogramom. (j) »Lokacija zunaj jedrskih objektov« pomeni katero koli napravo ali lokacijo, ki ni objekt, kjer se jedrski material običajno uporablja v količinah enakih enemu efektivnemu kilogramu ali manj. Dunaj, dvaindvajsetega septembra tisočdevetstoosemindevetdeset sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila enako verodostojna, razen v primerih odstopanj, ko besedila, sklenjena v uradnih jezikih Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo, prevladajo. * 8. junija 1998 je Svet v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Skupnost) odobril sklep Komisije, ne samo tega dodatnega protokola k Sporazumu med 13 državami članicami Skupnosti brez jedrskega orožja, Skupnostjo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE) (objavljen v UL L 51, zvezek 21, dne 22. februarja 1978, in kot dokument MAAE INFCIRC/193, dne 14. septembra 1973), ampak tudi dodatnih protokolov k sporazumom med Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severno Irsko, Skupnostjo in MAAE (objavljen kot dokument MAAE INFCIRC/263, oktobra 1978) ter med Francijo, Skupnostjo in MAAE (objavljen kot dokument MAAE INFCIRC/290, decembra 1981). Vse tri dodatne protokole so podpisale ustrezne podpisnice na Dunaju 22. septembra 1998. Besedilo vsakega izmed njih je na voljo na spletni strani http://europa.eu.int/en/comm/dg17/nuclear/nuchome.htm (i) Izdelovanje rotorskih cevi za centrifuge ali sestavljanje plinskih centrifug. Rotorska cev za centrifugo pomeni tankostenski valj, kot je navedeno v točki 5.1.1 (b) Priloge II. Plinska centrifuga pomeni centrifuge, kot so opisane v uvodnem pojasnilu k točki 5.1 Priloge II. (ii) Izdelovanje difuzijskih pregrad. Difuzijska pregrada pomeni tanek, porozen filter, kot je opisano v točki 5.3.1(a) Priloge II. (iii) Izdelovanje ali sestavljanje sistemov z lasersko tehnologijo. Sistemi z lasersko tehnologijo pomenijo sisteme, ki so sestavljeni iz delov, kot je opisano v točki 5.7 Priloge II. (iv) Izdelovanje ali sestavljanje elektromagnetnih ločevalnikov izotopov. Elektromagnetni ločevalniki izotopov pomenijo predmete iz točke 5.9.1 Priloge II in vsebujejo ionske izvore, kot je opisano v točki 5.9.1 (a) Priloge II. (v) Izdelovanje ali sestavljanje kolon ali opreme za ekstrakcijo. Kolone ali oprema za ekstrakcijo pomeni predmete, kot je opisano v točkah 5.6.1, 5.6.2, 5.6.3, 5.6.5, 5.6.6, 5.6.7 in 5.6.8 Priloge II. (vi) Izdelovanje aerodinamičnih ločevalnih šob ali vrtinčnih cevi. Aerodinamične ločevalne šobe ali vrtinčne cevi pomenijo ločevalne šobe in vrtinčne cevi, kot je naknadno opisano v točkah 5.5.1 in 5.5.2 Priloge II. (vii) Izdelovanje ali sestavljanje sistemov za generiranje uranove plazme. Sistemi za generiranje uranove plazme pomenijo sisteme za generiranje uranove plazme, kot je opisano v točki 5.8.3 Priloge II. (viii) Izdelovanje cirkonijevih cevi. Cirkonijeve cevi pomenijo cevi, kot je opisano v točki 1.6 Priloge II. (ix) Izdelovanje in koncentracija težke vode ali devterija. Težka voda ali devterij pomeni devterij, težko vodo (devterijev oksid) in katero koli devterijevo spojino, v kateri je razmerje med devterijevimi atomi in vodikom večje od 1:5000. (x) Izdelovanje grafita jedrske kakovosti. Grafit jedrske kakovosti pomeni grafit s čistostjo manj od 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,5 g/cm3. (xi) Izdelovanje vsebnikov za obsevano gorivo. Vsebnik za obsevano gorivo pomeni posodo za prevoz in/ali shranjevanje obsevanega goriva, ki zagotavlja kemijsko, toplotno in radiološko zaščito ter med ravnanjem, prevozom in shranjevanjem odvaja zaostalo toploto. (xii) Izdelovanje reaktorskih kontrolnih palic. Reaktorske kontrolne palice pomenijo palice, kot je opisano v točki 1.4 Priloge II. (xiii) Izdelovanje kritično varnih rezervoarjev in posod. Kritično varni rezervoarji in posode pomenijo predmete, kot je opisano v točkah 3.2 in 3.4 Priloge II. (xiv) Izdelovanje strojev za rezanje obsevanih gorivnih elementov. Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov pomenijo opremo, kot je opisano v točkah 3.2 in 3.4 Priloge II. (xv) Konstrukcija vročih celic. Vroča celica pomeni vročo celico ali več medsebojno povezanih vročih celic, ki imajo skupno prostornino najmanj 6 m3 in ščitenje, ki je enako ali večje od ekvivalenta 0,5 m betona z gostoto 3,2 g/cm3 ali večjo in ima opremo za daljinsko upravljanje. Seznam opreme in nejedrskih materialov za poročanje o uvozu in izvozu v skladu s členom 2(a)(ix) V kolikor ukrepi tega protokola vključujejo jedrski material, ki ga je navedla Skupnost, in ne vplivajo na člen 1 tega protokola, Agencija in Skupnost sodelujeta, da olajšata izvajanje navedenih ukrepov in se izogneta nepotrebnemu podvajanju dejavnosti. Skupnost predloži Agenciji informacije o prenosih za jedrske in nejedrske namene, iz vsake države v drugo državo članico Skupnosti in o tistih prenosih v vsako državo iz druge države članice Skupnosti, ki ustrezajo informacijam, ki naj se predložijo po členu 2(a)(vi)(b) in členu 2(a)(vi)(c), o izvozu in uvozu izvirnega materiala, ki ni dosegel sestave in čistosti, ustrezne za izdelovanje goriva ali za izotopsko obogatitev. Vsaka država predloži Agenciji informacije o prenosih v druge države članice Skupnosti ali iz njih, ki ustrezajo informacijam o našteti opremi in nejedrskem materialu, kot navaja Priloga II tega protokola, ki naj se predložijo po členu 2(a)(ix)(a) v zvezi z izvozom in, na posebno zahtevo Agencije, po členu 2(a)(ix)(b) v zvezi z uvozom. Glede na Skupno raziskovalno središče Skupnosti, Skupnost tudi izvaja ukrepe, ki jih ta protokol določa za države, po potrebi v tesnem sodelovanju z državo, na ozemlju katere se nahaja ustanova središča. Povezovalni odbor, ustanovljen po členu 25(a) Protokola iz člena 26 Sporazuma o varovanju, se bo razširil, da se omogoči udeležba predstavnikov držav in prilagoditev novim okoliščinam, ki izhajajo iz tega protokola. Izključno za namene izvajanja tega protokola ter brez vpliva na svoja pooblastila in odgovornosti Skupnosti in njenih držav članic, se vsaka država, ki se odloči, da Komisijo Evropskih skupnosti pooblasti za izvajanje nekaterih določb, ki so po protokolu odgovornost držav, o tem pisno obvesti druge pogodbenice Protokola. Komisija Evropskih skupnosti obvesti druge pogodbenice Protokola o sprejetju kakršnega koli tovrstnega sklepa.