MSPNJO – Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno

2. člen(78/164/Euratom)

Besedilo sporazuma se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi: Besedilo sporazuma v angleškem jeziku KER so Kraljevina Belgija, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Irska, Italijanska republika, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska (v nadaljevanju »države«) podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju »Pogodba«), ki je bila odprta za podpis v Londonu, Moskvi in Washingtonu 1. julija 1968 in je začela veljati 5. marca 1970; SKLICUJOČ SE, da na podlagi člena IV(1) Pogodbe nobene določbe Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da bi bilo to v škodo neodtujljivi pravici vseh pogodbenic, da brez diskriminacije razvijajo raziskovalno delo, proizvodnjo in uporabo jedrske energije v miroljubne namene skladno s členoma I in II Pogodbe; SKLICUJOČ SE, na dejstvo, da se v skladu s členom IV(2) Pogodbe vse pogodbenice zavezujejo, da bodo v kar največji možni meri olajševale izmenjavo naprav, materialov ter znanstvenih in tehnoloških informacij za miroljubno uporabo jedrske energije in imajo biti pravico pri njej udeležene; SKLICUJOČ SE NADALJE, da pod pogoji istega odstavka pogodbenice, če je to v njihovi moči, sodelujejo same, ali skupaj z drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami tudi pri prizadevanjih za nadaljnji razvoj uporabe jedrske energije v miroljubne namene, zlasti na ozemljih držav pogodbenic, ki nimajo jedrskega orožja; KER člen III

(1)Pogodbe predvideva, da se vsaka pogodbenica, ki nima jedrskega orožja, zavezuje, da bo sprejela varovanje, določeno v sporazumu, o katerem bodo tekla pogajanja in ki bo sklenjen z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (v nadaljevanju »Agencija«) v skladu z njenim Statutom (v nadaljevanju »Statut«) in sistemom varovanja z izključnim namenom preverjati izpolnjevanje s to pogodbo prevzetih obveznosti, da bi se preprečila zloraba miroljubne uporabe jedrske energije za jedrska orožja in druge jedrske eksplozivne naprave; KER člen III

(4)Pogodbe predvideva, da pogodbenice, ki nimajo jedrskega orožja, sklenejo sporazume z Agencijo, da izpolnijo zahteve navedenega člena posamezno ali skupaj z drugimi državami v skladu s Statutom; KER so države članice Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) (v nadaljevanju »Skupnost«) in so skupnim institucijam Evropskih skupnosti dodelile zakonodajne, izvršilne in sodne pristojnosti, ki jih te institucije izvajajo samostojno na področjih, v njihovi pristojnosti in ki lahko začnejo veljati neposredno v notranjih pravnih sistemih držav članic; KER ima s tem institucionalnim okvirom Skupnost zlasti nalogo, da z ustreznim varovanjem zagotavlja, da se jedrski material ne uporablja v druge namene kot so bili določeni, in bodo, ko bo Pogodba začela veljati na ozemljih držav, morali biti izpolnjeni s sistemom varovanja, vzpostavljenim s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, da se osnovni material in posebni cepljivi materiali pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na ozemljih držav ne zlorabljajo za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave; KER to varovanje vključuje obveščanje Skupnosti o osnovnih tehničnih lastnostih jedrskih objektov in naprav, vodenje in predložitev obratovalnih zapisov, ki omogočajo vodenje evidenc o jedrskih materialih za Skupnost kot celoto, preglede, ki jih opravijo uslužbenci Skupnosti, in sistem sankcij; KER ima Skupnost nalogo, da z drugimi državami in z mednarodnimi organizacijami vzpostavlja odnose, ki lahko spodbujajo napredek v uporabi jedrske energije v miroljubne namene in je izrecno pooblaščena, da prevzame obveznosti posebnega varovanja v soglasju s tretjo državo ali mednarodno organizacijo; KER sistem mednarodnega varovanja Agencije iz Pogodbe vsebuje zlasti določbe za predložitev projektnih podatkov Agenciji, vodenje evidenc, predložitev poročil o vseh jedrskih materialih, za katere velja varovanje Agencije, pregledi, ki jih opravljajo inšpektorji Agencije, zahteve za vzpostavitev in vzdrževanje sistema obračunavanja in nadzora jedrskega materiala, ki ga izvaja država, ter ukrepi v zvezi s potrjevanjem nezlorabe jedrskega materiala; KER je Agencija v luči svoje statutarno določene odgovornosti in svojega razmerja do Generalne skupščine in Varnostnega sveta Združenih narodov odgovorna, da zagotovi mednarodni skupnosti, da se na podlagi Pogodbe uporablja učinkovito varovanje; UGOTAVLJAJOČ, da so države, ki so bile članice Skupnosti, ko so podpisale Pogodbo, ob tej priložnosti naznanile, da bo treba varovanje, opredeljeno v členu III(1) Pogodbe, določiti v sporazumu o preverjanju med Skupnostjo, državami in Agencijo in jih opredeliti na način, da ne bodo vplivali na pravice in obveznosti držav in Skupnosti; KER je Svet guvernerjev Agencije (v nadaljevanju »Svet«) odobril okvirni sveženj vzorčnih določb za strukturo in vsebino sporazumov med Agencijo in državami, ki jih je treba pripraviti v zvezi s Pogodbo, da se bodo uporabljali kot izhodišča za pogajanja o sporazumih o varovanju med Agencijo in državami pogodbenicami brez jedrskega orožja; KER je Agencija v skladu s členom III(A)(5) Statuta pooblaščena za izvajanje varovanja na predlog pogodbenic za vse dvostranske in večstranske dogovore, ali na predlog države za vse dejavnosti navedene države na področju atomske energije; KER se Agencija, Skupnost in države želijo izogniti nepotrebnemu podvajanju dejavnosti varovanja; SO SE AGENCIJA, SKUPNOST IN DRŽAVE DOGOVORILE O NASLEDNJEM: Države se na podlagi člena III(1) Pogodbe zavezujejo, da sprejmejo varovanje v skladu s pogoji iz tega sporazuma, za vse osnovne materiale ali posebne cepljive materiale pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na svojih ozemljih, pod njihovo jurisdikcijo ali ki se pod njihovim nadzorom opravljajo kjerkoli, z izključnim namenom preverjanja, da se takšen material ne zlorablja za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave. Agencija ima pravico in obveznost, da zagotovi uporabo varovanja v skladu s pogoji iz tega sporazuma za vse osnovne materiale ali posebne cepljive materiale pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na ozemljih držav, pod njihovo jurisdikcijo ali ki se pod njihovim nadzorom opravljajo kjerkoli, z izključnim namenom preverjanja, da se takšen material ne zlorablja za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave. (a) Skupnost se zaveže, da bo pri uporabi varovanja za vse osnovne materiale ali posebne cepljive materiale pri vseh miroljubnih jedrskih dejavnostih na ozemljih držav sodelovala z Agencijo, v skladu s pogoji iz tega sporazuma, da preveri, da se taki osnovni materiali in posebni cepljivi material ne zlorabljajo za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave. (b) Agencija uporablja varovanje v skladu s pogoji tega sporazuma na način, da lahko pri preverjanju, da se jedrski material pri miroljubni uporabi ne zlorablja za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave, potrdi ugotovitve sistema varovanja Skupnosti. Preverjanje Agencije med drugim vključuje neodvisne meritve in opazovanja, ki jih izvede Agencija v skladu s postopki, določenimi v tem sporazumu. Agencija pri preverjanju dovolj upošteva učinkovitost sistema varovanja Skupnosti v skladu s pogoji tega sporazuma. Agencija, Skupnost in države sodelujejo, kolikor se to nanaša na vsako pogodbenico, pri omogočanju izvajanja varovanja, opredeljenega v tem sporazumu in se izogibajo nepotrebnemu podvajanju dejavnosti varovanja. Varovanje, opredeljeno v tem sporazumu, se uresničuje na način, ki je oblikovan tako: (a) da ni oviran gospodarski in tehnološki razvoj v Skupnosti ali mednarodno sodelovanje na področju miroljubnih jedrskih dejavnosti, vključno z mednarodno izmenjavo jedrskega materiala; (b) da ne pride do neumestnega vmešavanja v miroljubne jedrske dejavnosti v Skupnosti, zlasti ne v obratovanje jedrskih objektov in naprav, in; (c) da je to v skladu s prakso preudarnega gospodarjenja, ki je potrebna za gospodarno in varno opravljanje jedrskih dejavnosti. (a) Agencija stori vse potrebno, da zavaruje poslovne in industrijske skrivnosti in druge zaupne informacije, za katere izve pri izvajanju tega sporazuma. (b) (i) Agencija nobenih informacij, ki jih pridobi v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, ne objavi in ne posreduje nobeni državi, organizaciji ali osebi, razen posebnih informacij, ki se nanašajo na izvajanje sporazuma, ki se lahko dajo Svetu in tistemu osebju Agencije, ki takšno poznavanje potrebuje zaradi svojih uradnih dolžnosti v zvezi z varovanjem, ampak samo toliko kot je potrebno, da Agencija izpolni svoje naloge pri izvajanju tega sporazuma. (ii) Povzetki informacij o jedrskem materialu, za katerega velja varovanje v skladu s tem sporazumom, se smejo objaviti na podlagi sklepa Sveta, če se neposredno vpletene države ali Skupnost, kolikor se to nanaša na posamezno pogodbenico, s tem strinjajo. (a) Pri izvajanju varovanja na podlagi tega sporazuma je treba v celoti upoštevati tehnološki razvoj na področju varovanja in si v največji meri prizadevati za zagotovitev optimalne stroškovne učinkovitosti in za upoštevanje načela o učinkovitem varovanju pretoka jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, z uporabo instrumentov in drugih tehnik na nekaterih strateških mestih do stopnje, ki jo dovoljuje sedanja ali prihodnja tehnologija. (b) Da se zagotovi optimalna stroškovna učinkovitost, se uporabljajo sredstva, kot so: (i) hramba, kot način, da se opredelijo cone materialne bilance v obračunske namene; (ii) statistične metode in naključno vzorčenje pri vrednotenju pretoka jedrskega materiala; in (iii) osredotočenje postopkov preverjanja na tiste faze jedrskega gorivnega cikla, ki vključujejo proizvodnjo, predelavo, uporabo ali skladiščenje jedrskega materiala, iz katerega bi se lahko neposredno izdelalo jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave, ter največje zmanjšanje postopkov preverjanja pri drugem jedrskem materialu pod pogojem, da to ne ovira Agencije pri uporabi varovanja po tem sporazumu. (a) Da se zagotovi učinkovito izvajanje varovanja v skladu s tem sporazumom, Skupnost v skladu z določbami tega sporazuma, pošlje Agenciji informacije o jedrskem materialu, na katerega se nanaša varovanje ter o značilnostih objektov in naprav, povezanimi z varovanjem takšnega materiala. (b)(i) Agencija v skladu z izpolnjevanjem svojih obveznosti iz tega sporazuma zahteva le minimalno količino informacij in podatkov. (ii) Informacije o objektih in napravah so minimalne informacije, potrebne za varovanje jedrskega materiala, za katerega veljajo varovanja po tem sporazumu. (c) Na zahtevo Skupnosti je Agencija pripravljena v prostorih Skupnosti pregledati projektne podatke, ki jih Skupnost šteje za posebno občutljive. Takih podatkov ni treba fizično pošiljati Agenciji, po pogojem, da so ji takoj na voljo za nadaljnje preučevanje v prostorih Skupnosti. (a)(i) Agencija daje soglasje Skupnosti in državam k imenovanju svojih inšpektorjev v državah. (ii) Če Skupnost bodisi ob predlogu za imenovanje bodisi kadar koli po opravljenem imenovanju nasprotuje imenovanju, Agencija Skupnosti in državam predlaga nadomestno imenovanje ali imenovanja. (iii) Če bi ponavljajoče se zavračanje sprejema imenovanih inšpektorjev Agencije s strani Skupnosti oviralo opravljanje pregledov po tem sporazumu, tako zavračanje na zahtevo generalnega direktorja Agencije (v nadaljevanju »generalnega direktorja«) obravnava Svet z namenom, da ustrezno ukrepa. (b) Skupnost in države ustrezno ukrepajo, da inšpektorjem Agencije zagotovijo učinkovito opravljanje nalog po tem sporazumu. (c) Obiski in dejavnosti inšpektorjev Agencije so organizirani tako, da se: (i) kolikor je mogoče, zmanjšajo morebitne neprijetnosti in motnje za Skupnost in države ter za miroljubne jedrske dejavnosti, ki se pregledujejo; in (ii) zagotovi varstvo industrijskih skrivnosti ali vseh drugih zaupnih informacij, za katere izvedo inšpektorji. Vsaka država uporabi za Agencijo, vključno z njeno lastnino, sredstvi in premoženjem, in za njene inšpektorje in druge uradnike, ki opravljajo naloge po tem sporazumu, ustrezne določbe sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodne agencije za atomsko energijo. Varovanje po tem sporazumu nad jedrskim materialom preneha, ko Skupnost in Agencija ugotovita, da je bil material bodisi porabljen bodisi razredčen na način, da ni več uporaben za kakršne koli jedrske dejavnosti, pomembne s stališča varovanja, ali se praktično ne more več regenerirati. Skupnost Agencijo vnaprej obvesti o iznosu jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, iz držav, v skladu z določbami tega sporazuma. Varovanje po tem sporazumu za jedrski material preneha, ko država prejemnica prevzame odgovornost zanj, kot je opredeljeno v tem sporazumu. Agencija vodi evidenco o vsakem iznosu jedrskega materiala, in kjer je to primerno, ponovno uporablja varovanje za izneseni jedrski material. Kadar se bo jedrski material, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, uporabljal za nejedrske dejavnosti, kot je proizvodnja zlitin ali keramike, se Skupnost, preden ga tako uporabi, z Agencijo sporazume o okoliščinah, v katerih varovanje po tem sporazumu za takšen material lahko preneha. Če ima država po lastni presoji namen uporabljati jedrski material, ki mora biti po tem sporazumu varovan, za jedrsko dejavnost, za katero ni treba uporabljati varovanja po tem sporazumu, se uporabljajo naslednji postopki: (a) Skupnost in država Agencijo obvestita o dejavnosti in država jasno nevede: (i) da uporaba jedrskega materiala v nepredpisani vojaški dejavnosti ne bo v nasprotju z obvezo, ki jo je država morebiti dala in v zvezi s katero se uporablja varovanje Agencije, da se bo material uporabljal samo v miroljubni jedrski dejavnosti; in (ii) da se v obdobju neuporabe varovanja po tem sporazumu jedrski material ne bo uporabljal za izdelavo jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav. (b) Agencija in Skupnost skleneta dogovor, po katerem se varovanje, predvideno s tem sporazumom, ne uporablja samo takrat, kadar je jedrski material v takšni dejavnosti. Kolikor je to mogoče, dogovor določa čas ali okoliščine, v katerih se takšno varovanje ne uporablja. V vsakem primeru se varovanje, predvideno s tem sporazumom, spet uporablja takoj, ko se jedrski material ponovno uvede v miroljubno jedrsko dejavnost. Agencijo se sproti obvešča o skupni količini in sestavi takšnega materiala v zadevni državi ali državah in o vsakem iznosu takšnega materiala iz navedene države ali držav; in (c) vsak dogovor bo dosežen v soglasju z Agencijo. Takšno soglasje se da čim prej in se nanaša le na takšne zadeve, kot so med drugim začasne in postopkovne določbe ter dogovori o poročanju, ne vključuje pa nobenih odobritev ali poznavanja zaupne vojaške dejavnosti oziroma se ne nanaša na uporabo jedrskega materiala za tako dejavnost. Agencija, Skupnost in države krijejo vsaka svoje stroške, ki jih imajo v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti po tem sporazumu. Če pa ima Skupnost, države ali osebe pod njihovo jurisdikcijo izredne stroške, nastale zaradi posebne zahteve Agencije, Agencija takšne stroške povrne pod pogojem, da je na to vnaprej pristala. V vsakem primeru Agencija krije stroške vseh dopolnilnih meritev ali vzorčenja, ki jih lahko zahtevajo inšpektorji Agencije. Skupnost in države zagotovijo, da se v zvezi z izvajanjem tega sporazuma vsako varstvo odgovornosti do tretjih za jedrsko škodo, vključno z zavarovanjem ali drugim finančnim jamstvom, ki je lahko na voljo po njihovih zakonih in drugih predpisih, enako uporablja za Agencijo in njene uslužbence, kot se uporablja za državljane držav. Vsak odškodninski zahtevek Skupnosti ali države do Agencije ali Agencije do Skupnosti ali države glede kakršne koli škode, nastale v zvezi z izvajanjem varovanja po tem sporazumu, razen škode, povzročene z jedrsko nesrečo, se obravnavajo v skladu z mednarodnim pravom. Če Svet na podlagi poročila generalnega direktorja odloči, da je posamezno dejanje Skupnosti ali države, v kolikor gre za posamezno zadevo, bistveno in nujno, da se preveri in potrdi, da jedrski material, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, ni bil zlorabljen za jedrsko orožje ali druge jedrske eksplozivne naprave, lahko Skupnost ali državo pozove, da nemudoma ustrezno ukrepa ne glede na to, ali je bil uveljavljen postopek reševanja spora na podlagi člena 22. Če Svet po pregledu ustrezne informacije, o kateri mu je poročal generalni direktor, ugotovi, da Agencija ne more preveriti, da ni prišlo do zlorabe jedrskega materiala, za katerega se zahteva varovanje po tem sporazumu, za jedrska orožja ali druge jedrske eksplozivne naprave, lahko izdela poročila, opredeljena v členu XII (C) Statuta in lahko, kjer je to primerno, sprejme še druge v tem členu opredeljene ukrepe. Pri takšnem ukrepanju Svet upošteva stopnjo gotovosti, ki jo zagotavlja uporabljeno varovanje, in da Skupnosti ali državi, v kolikor se to posamično nanaša nanju , vsako razumno priložnost, da Svetu priskrbita potrebna dodatna zagotovila. Na predlog Agencije, Skupnosti ali države se o vsakem vprašanju, ki se pojavi v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, opravijo posvetovanja. Skupnost in države imajo pravico predlagati, da vsako vprašanje, v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, obravnava Svet. Svet povabi Skupnost in države, da se udeležijo razprave, na kateri bo Svet obravnaval vsako takšno vprašanje. Katerikoli spor, ki nastane v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, razen spora v zvezi z ugotovitvijo Sveta po členu 19 ali z ukrepom Sveta na podlagi take ugotovitve, ki se ne reši s pogajanjem ali drugim primernim postopkom, s katerim se strinjajo Agencija, Skupnost in države, se na predlog ene izmed njih predloži arbitražnemu sodišču, sestavljenemu iz petih arbitrov. Skupnost in države imenujejo dva arbitra, Agencija prav tako imenuje dva arbitra, in ti štirje arbitri izvolijo petega, ki je predsednik. Če v roku 30 dni od predloga za arbitražo Skupnost in države ali Agencija ne imenujejo vsaka po dva arbitra, lahko Skupnost ali Agencija zaprosi predsednika Mednarodnega sodišča, da imenuje arbitre. Isti postopek se uporabi, če v roku 30 dni od imenovanja četrtega arbitra peti še ni izvoljen. Večina članov arbitražnega sodišča sestavlja sklepčnost in za vsako odločitev je potrebno soglasje najmanj treh arbitrov. Arbitražni postopek določi arbitražno sodišče. Odločitve arbitraže so zavezujoče za Agencijo, Skupnost in države. (a) Ta sporazum začne za države podpisnice Pogodbe, ki nimajo jedrskega orožja, in ki postanejo članice Skupnosti veljati po: (i) uradnem obvestilu države Agenciji, da so končani njeni postopki za začetek veljavnosti tega sporazuma; in (ii) uradnem obvestilu Skupnosti Agenciji, da lahko uporablja varovanje v zvezi z državo v namene tega sporazuma. (b) Kadar je država sklenila z Agencijo druge sporazume za uporabo varovanja Agencije ob začetku veljavnosti tega sporazuma za navedeno državo, se uporaba varovanja Agencije na podlagi takšnih sporazumov začasno ukine, dokler velja ta sporazum; vendar pod pogojem, da še naprej ostane v veljavi obveznost države v navedenih sporazumih, da ne uporablja predmetov, ki so z njimi zajeti, na način, da bi z njim spodbujala uporabo v kakršen koli vojaški namen. (a) Agencija, Skupnost in države se na predlog katerekoli izmed njih, posvetujejo o spremembi tega sporazuma. (b) Za vsako spremembo tega sporazuma je potrebno soglasje Agencije, Skupnosti in držav. (c) Generalni direktor državam članicam Agencije takoj sporoči vsako spremembo tega sporazuma. (a) Ta sporazum začne veljati z dnem, ko Agencija od Skupnosti in držav prejme pisno uradno obvestilo, da so izpolnjene njihove zahteve za začetek veljavnosti. Generalni direktor vsem državam članicam Agencije takoj sporoči začetek veljavnosti tega sporazuma. (b) Ta sporazum velja dokler so države pogodbenice Pogodbe. Protokol, priložen k temu sporazumu, je njegov sestavni del. V tem sporazumu uporabljen izraz “Sporazum” pomeni Sporazum in Protokol skupaj. Namen tega dela Sporazuma je opredeliti zahtevane postopke, ki se uporabljajo pri izvajanju določb o varovanju iz Dela I. Cilj postopkov varovanja, določenih v tem sporazumu, je pravočasno odkrivanje zlorab pomembnih količin jedrskega materiala iz miroljubnih jedrskih dejavnosti v izdelavo jedrskih orožij ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav ali v nepoznane namene, ter odvračanje od takih zlorab s tveganjem zgodnjega odkrivanja. Za uresničevanje cilja iz člena 28, se kot ukrep varovanja temeljnega pomena uporablja materialno knjigovodstvo s hrambo in nadzorom, kot pomembnima dopolnilnima ukrepoma. Tehnični zaključek dejavnosti preverjanja Agencije je izjava o vsaki coni materialne bilance in o količini neevidentiranega materiala v določenem obdobju ter podanimi mejami natančnosti za navedene količine. Na podlagi člena 3, Agencija pri opravljanju dejavnosti preverjanja, v celoti uporablja sistem varovanja Skupnosti. Sistem knjigovodstva Skupnosti in nadzora jedrskega materiala po tem sporazumu temelji na strukturi con materialne bilance. Komisija bo pri izvajanju varovanja uporabljala in, kolikor je treba, predvidela, na način kot je ustrezno in določeno v dopolnilnih dogovorih, ukrepe kot so: (a) merilni sistem za ugotavljanje količin prejetega, proizvedenega, poslanega, izgubljenega ali kako drugače odstranjenega jedrskega materiala ter količin v inventarju; (b) vrednotenje natančnosti in točnosti meritev ter ocena nezanesljivosti meritev; (c) postopki za ugotavljanje, pregledovanje in vrednotenje razlik med meritvami pošiljatelja in prejemnika; (d) postopki za popisovanje fizičnega inventarja; (e) postopki za vrednotenje kopičenja neizmerjenega inventarja in neizmerjenih izgub; (f) sistem evidenc in poročil, ki za vsako cono materialne bilance kažejo inventar jedrskega materiala in spremembe v njem, vključno z vnosi v cono materialne bilance in iznosi iz nje; (g) določbe, ki zagotavljajo, da so knjigovodski postopki in režimi vodeni pravilno; in (h) postopki za pošiljanje poročil Agenciji v skladu s členi 59 do 65 in 67 do 69. Varovanje po tem sporazumu se ne uporablja za material pri rudarjenju ali predelavi rude. (a) Kadar se kateri koli material, ki vsebuje uran ali torij, ki ni dosegel stopnje jedrskega gorivnega ciklusa, opisanega v odstavku (c), neposredno ali posredno izvozi v državo, ki nima jedrskega orožja, ki ni stranka tega sporazuma, Skupnost obvesti Agencijo o njegovi količini, sestavi in namembnem kraju, razen če se material izvozi za izrecno nejedrske namene. (b) Kadar se kateri koli material, ki vsebuje uran ali torij, ki ni dosegel stopnje jedrskega gorivnega ciklusa, opisanega v odstavku (c), uvozi v države, Skupnost obvesti Agencijo o njegovi količini in sestavi, razen če se material uvozi za izrecno nejedrske namene. (c) Kadar kateri koli jedrski material, ki je po svoji sestavi in čistosti primeren za izdelavo goriva ali za izotopsko obogatitev, zapusti obrat ali fazo procesa, v kateri je bil proizveden, ali kadar se tak jedrski material ali kak drug jedrski material, proizveden v poznejši fazi jedrskega gorivnega ciklusa, uvozi v države, zanj veljajo drugi postopki varovanja, določeni v tem sporazumu. (a) Varovanje po tem sporazumu za jedrski material preneha pod pogoji, določenimi v členu 11. Kadar pogoji navedenega člena niso izpolnjeni, vendar Skupnost meni, da regeneriranje jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu iz ostankov, nekaj časa ni izvedljivo ali zaželeno, se Skupnost in Agencija posvetujeta o ustreznem varovanju, ki naj se uporablja. (b) Varovanje po tem sporazumu za jedrski material preneha pod pogoji, določenimi v členu 13, če se Agencija in Skupnost sporazumeta, da se tak jedrski material praktično ne more več regenerirati. Na predlog Skupnosti Agencija iz varovanja izvzame naslednji jedrski material: (a) posebni cepljivi material, kadar se uporablja v gramskih ali manjših količinah kot senzorska komponenta v inštrumentih; (b) jedrski material, ki se uporablja za nejedrske dejavnosti v skladu s členom 13, če se tak jedrski material lahko regenerira; in (c) plutonij z več kot 80-odstotno vsebnostjo izotopa plutonij-238. Na predlog Skupnosti Agencija izvzame iz varovanja po tem sporazumu jedrski material, za katerega bi sicer veljalo varovanje, pod pogojem, da skupna količina jedrskega materiala, ki je bil v državah izvzet v skladu s tem členom, nikoli ne sme preseči: (a) skupaj enega kilograma posebnega cepljivega materiala, ki se lahko sestoji iz enega ali več naslednjih elementov: (i) plutonija; (ii) urana z obogatitvijo 0.2 (20%) in več, izračunano, da se njegova teža pomnoži z obogatitvijo; in (iii) urana z obogatitvijo pod 0.2 (20%) in večjo od naravnega urana, izračunano, da se njegova teža pomnoži s petkratnim kvadratom njegove obogatitve; (b) skupaj deset ton naravnega urana in osiromašenega urana z obogatitvijo nad 0.005 (0.5%); (c) dvajset ton osiromašenega urana z obogatitvijo 0.005 (0.5%) ali manj; in (d) dvajset ton torija; ali večjih količin, ki jih Svet lahko določi za enotno uporabo. Če je izvzeti jedrski material treba predelati ali uskladiščiti skupaj z jedrskim, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, se zanj zagotovi ponovna uporaba varovanja. Skupnost in Agencija skleneta dopolnilne dogovore, v katerih so opredeljene podrobnosti o uporabi postopkov, predpisanih v tem sporazumu, v obsegu, ki je potreben, da Agencija lahko zadovoljivo učinkovito izpolnjuje svoje obveznosti po tem sporazumu. Dopolnilni dogovori se lahko razširijo ali spremenijo z dogovorom med Agencijo in Skupnostjo brez sprememb tega sporazuma. Dopolnilni dogovor začne veljati hkrati ali čim prej po začetku veljavnosti tega sporazuma. Agencija, Skupnost in države storijo vse potrebno, da ti dogovori začnejo veljati v devetdesetih dneh po začetku veljavnosti tega sporazuma; za podaljšanje tega roka je potrebno soglasje Agencije, Skupnosti in držav. Skupnost nemudoma posreduje Agenciji informacije, potrebne za sklenitev dopolnilnih dogovorov. Po začetku veljavnosti tega sporazuma ima Agencija pravico uporabljati postopke, določene v tem sporazumu glede jedrskega materiala, ki je naveden v inventarju iz člena 41, tudi če dopolnilni dogovori še niso začeli veljati. Na podlagi začetnega poročila iz člena 62 Agencija vzpostavi enotni inventar za ves jedrski material v državah, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, ne glede na poreklo in ga vzdržuje na podlagi poznejših poročil in rezultatov dejavnosti preverjanja. Kopije inventarja bodo na razpolago Skupnosti v dogovorjenih časovnih presledkih. V skladu s členom 8 Skupnost projektne podatke o obstoječih objektih in napravah posreduje Agenciji med razpravo o dopolnilnih dogovorih. Roki za predložitev projektnih podatkov o novih objektih in napravah se določijo v dopolnilnih dogovorih in take podatke je treba posredovati čim prej pred vnosom jedrskega materiala v novi objekt ali napravo. Projektni podatki, ki se posredujejo Agenciji, morajo za vsak objekt in napravo, kadar je primerno, obsegati: (a) podatke o objektu in napravi z navedbo splošne narave, namena, nazivne zmogljivosti in zemljepisne lege ter ime in naslov, ki se uporabljata v vsakdanje poslovne namene; (b) opis splošne ureditve objekta z navedbo, v izvedljivem obsegu, oblike, lokacije in pretoka jedrskega materiala ter splošni razpored pomembnejše opreme, namenjene uporabi, proizvodnji ali predelavi jedrskega materiala; (c) opis lastnosti objekta in naprave glede na materialno knjigovodstvo, hrambo in nadzorovanje; in (d) opis obstoječih in predlaganih postopkov pri objektu in napravi za materialno knjigovodstvo in nadzor jedrskega materiala s posebnim sklicevanjem na cone materialnih bilanc, ki jih je določil upravljavec, ter na merjenja pretoka in na postopke ugotavljanja fizičnega inventarja. Agenciji se za vsak objekt in napravo posredujejo tudi druge informacije, pomembne za uporabo varovanja po tem sporazumu, če je tako določeno v dopolnilnih dogovorih. Skupnost Agenciji posreduje dodatne informacije o postopkih za zdravstveno varstvo in varnost, ki jih Agencija upošteva in v skladu s katerimi inšpektorji Agencije ravnajo v objektu ali napravi. Skupnost Agenciji posreduje v preučitev projektne podatke v zvezi s spremembami, pomembnimi za namene varovanja po tem sporazumu, dovolj vnaprej je obveščena o vsaki spremembi podatkov, ki jih je prejela po členu 44, kar zagotavlja pravočasno prilagoditev postopkov varovanja, ki se uporabljajo po tem sporazumu, kadar je to potrebno. Projektni podatki, ki se posredujejo Agenciji, se uporabljajo za naslednje namene: (a) ugotoviti značilnosti objektov in naprav ter jedrskega materiala, pomembnih za uporabo varovanja, zadosti podrobno, da se omogoči preverjanje; (b) določiti cone materialne bilance, ki se po tem sporazumu uporabljajo za knjigovodske namene, in izbrati tiste strateške točke, ki so ključne točke merjenja in se bodo uporabljale za ugotavljanje pretoka in inventarja jedrskega materiala; pri določanju takih con materialne bilance se med drugim uporabljajo naslednja merila: (i) velikost cone materialne bilance je povezana z natančnostjo, s katero se lahko vzpostavi materialna bilanca; (ii) pri določanju cone materialne bilance se izkoristi vsaka priložnost uporabe hrambe in nadzora, ki pomaga zagotoviti popolnost meritev pretoka materiala in s tem poenostavitev uporabe varovanja in osredotočenje merjenja na ključna mesta; (iii) na predlog Skupnosti se za fazo postopka, ki vključuje komercialno občutljive informacije, lahko oblikuje posebna cona materialne bilance; (c) določiti nominalno časovno razporeditev in postopke za ugotavljanje fizičnega inventarja jedrskega materiala za knjigovodske namene po tem sporazumu; (d) določiti zahteve po evidencah in poročilih ter postopke za vrednotenje evidenc; (e) določiti zahteve in postopke za preverjanje količine in lokacije jedrskega materiala; in (f) izbrati primerne kombinacije postopkov in tehnik za hrambo in nadzor ter strateške točke, na katerih naj se uporabljajo. Rezultati pregleda projektnih podatkov, kakor so dogovorjeni med Agencijo in Skupnostjo, se vključijo v dopolnilne aranžmaje. Projektni podatki se ponovno pregledajo glede na spremembe obratovalnih pogojev, razvoj tehnologije varovanja ali izkušnje pri uporabi postopkov preverjanja, zaradi spreminjanja ukrepanja na podlagi člena 46. V sodelovanju s Skupnostjo in državo lahko Agencija pošlje v objekte in naprave inšpektorje, da preverijo projektne podatke, posredovane Agenciji na podlagi členov 42 do 45 za namene, navedene v členu 46. Kadar se jedrski material uporablja na običajen način zunaj objekta in naprave, Skupnost Agenciji posreduje naslednje informacije, kakor je primerno: (a) splošni opis uporabe jedrskega materiala, njegove zemljepisne lege ter ime in naslov uporabnika za vsakdanje poslovne namene; (b) splošni opis obstoječih in predlaganih postopkov za knjigovodstvo in nadzor jedrskega materiala, kakor je določeno v dopolnilnih aranžmajih. Skupnost Agencijo pravočasno obvešča o vseh spremembah podatkov, ki se ji posredujejo po tem členu. Podatki, posredovani Agenciji na podlagi člena 49, se lahko, kolikor je ustrezno, uporabljajo za namene, določene v členu 46 (b) do (f). Skupnost poskrbi, da se v zvezi z vsako cono materialne bilance vodijo evidence. Evidence, ki jih je treba voditi, so opisane v dopolnilnih dogovorih. Skupnost vzpostavi ureditev, ki inšpektorjem Agencije olajša pregled evidenc, zlasti če evidence niso vodene v angleškem, francoskem, ruskem ali španskem jeziku. Evidence se hranijo vsaj pet let. Evidence so, kakor je ustrezno, sestavljene iz: (a) knjigovodskih evidenc vsega jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu; in b) obratovalnih zapisov za objekte in naprave, ki vsebujejo tak jedrski material. Sistem meritev, na katerih temeljijo evidence za pripravo poročil, morajo biti bodisi v skladu z najnovejšimi mednarodnimi standardi bodisi enakovredne kakovosti, kot so ti standardi. Knjigovodske evidence omogočajo za vsako cono materialne bilance vpogled v: (a) vse spremembe inventarja na način, ki ob vsakem času dovoljuje ugotavljanje knjigovodskega inventarja; (b) vse rezultate meritev, uporabljenih pri določanju fizičnega inventarja; in (c) vse prilagoditve in popravke, ki so bili narejeni v zvezi s spremembami inventarja, tako knjigovodskega inventarja kot fizičnega inventarja. Za vse spremembe inventarja in za fizični inventar evidence v zvezi z vsako šaržo jedrskega materiala izkazujejo: identifikacijo materiala, podatke o šarži in izvorne podatke. V evidencah se v vsaki šarži jedrskega materiala uran, torij in plutonij obračunavajo ločeno. Za vsako spremembo inventarja se navede datum spremembe inventarja, in kjer je to ustrezno, odpremna cona materialne bilance ter sprejemna cona materialne bilance oziroma prejemnika. Obratovalni zapisi omogočajo za vsako cono materialne bilance, kjer je to ustrezno vpogled v: (a) podatke o obratovanju, ki se uporabljajo za ugotavljanje sprememb količin in sestave jedrskega materiala; (b) podatke, dobljene z umerjanjem cistern in instrumentov ter vzorčenjem in analizami, s postopki za nadzor kakovosti meritev in iz tega izvedenimi ocenami slučajnih in sistematičnih napak; (c) opis zaporedja dejavnosti pri pripravi in ugotavljanju fizičnega inventarja, da se zagotovi pravilnost in celovitost; in (d) opis ukrepanja, da se določi vzrok in velikost morebitno nastale naključne ali neizmerjene izgube. Skupnost predloži Agenciji poročila, kot so navedena v členih 60 do 65 in 67 do 69, za jedrski material, za katerega velja varovanje po tem sporazumu. Poročila se izdelajo v angleškem, francoskem, ruskem ali španskem jeziku, če z dopolnilnimi dogovori ni določeno drugače. Poročila temeljijo na evidencah, vodenih v skladu s členi 51 do 58, in so, kjer je ustrezno, sestavljena iz knjigovodskih in posebnih poročil. Skupnost Agenciji predloži začetno poročilo o vsem jedrskem materialu, za katerega velja varovanje po tem sporazumu. Začetno poročilo se Agenciji pošlje v tridesetih dneh po zadnjem dnevu koledarskega meseca, v katerem začne veljati ta sporazum, in odraža stanje materiala na zadnji dan navedenega meseca. Skupnost posreduje Agenciji za vsako cono materialne bilance naslednja knjigovodska poročila: (a) poročila o inventarnih spremembah, ki prikazujejo vse spremembe inventarja jedrskega materiala. Poročila se pošiljajo čim prej, vsekakor pa v rokih, določenih v dopolnilnih aranžmajih; in (b) poročila o materialni bilanci, ki prikazujejo bilanco materiala, temelječo na fizičnem inventarju jedrskega materiala, ki se dejansko nahaja v coni materialne bilance. Poročila se pošiljajo čim prej, vsekakor pa v rokih, določenih v dopolnilnih aranžmajih. Poročila temeljijo na podatkih, ki so na voljo na dan poročanja in se lahko, če je potrebno, pozneje popravijo. V poročilih o inventarnih spremembah se navedejo za vsako šaržo jedrskega materiala podatki o identifikaciji in šarži, datum inventarne spremembe, in kot je ustrezno, podatki o odpremni in sprejemni coni materialne bilance oziroma prejemnika. Tem poročilom se priložijo kratke in jedrnate opombe, v katerih se: (a) na podlagi podatkov o obratovanju iz obratovalnih zapisov, opredeljenih v členu 58(a), obrazložijo inventarne spremembe; in (b) opiše, kot je določeno v dopolnilnih aranžmajih, predvideni operativni program, zlasti ugotavljanje fizičnega inventarja. Skupnost poroča o vsaki spremembi inventarja, prilagoditvi in popravku bodisi v rednih časovnih presledkih z zbirnim seznamom bodisi sproti. O inventarnih spremembah se poroča po šaržah. Kot je določeno v dopolnilnih dogovorih, se manjše spremembe inventarja jedrskega materiala, kot so prenosi analitičnih vzorcev, lahko združujejo v eno šaržo in navajajo kot ena sama inventarna sprememba. Agencija posreduje Skupnosti za vsako cono materialne bilance polletne izjave o knjigovodskem inventarju jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, ki jih uporabljajo zainteresirane stranke, in izjave temeljijo na poročilih o inventarnih spremembah za obdobje, ki ga vsaka taka izjava zajema. Poročila o materialni bilanci vsebujejo, če se Agencija in Skupnost ne dogovorita drugače, naslednje: (a) začetni fizični inventar; (b) inventarne spremembe (najprej povečanja, nato zmanjšanja); (c) končni knjigovodski inventar; (d) razlike med pošiljateljem in prejemnikom; (e) prilagojeni končni knjigovodski inventar; (f) končni fizični inventar; in g) neevidentirani material. Izjava o fizičnem inventarju, v kateri so ločeno navedene vse šarže in identifikacije materiala ter podatki o vsaki šarži, se priložijo vsakemu poročilu o materialni bilanci. Skupnost brez odlašanja izdela posebna poročila: (a) če zaradi nenavadne nezgode ali okoliščin Skupnost meni, da je ali utegne priti do izgube jedrskega materiala, ki presega meje, določene v te namene v dopolnilnih dogovorih; ali (b) če se hramba nepričakovano spremeni glede na stanje, določeno v dopolnilnih dogovorih, do obsega, da je mogoč nedovoljen iznos jedrskega materiala. Na predlog Agencije Skupnost svoja poročila dopolni ali pojasni kolikor je ustrezno za namen varovanja po tem sporazumu. Agencija ima pravico opravljati inšpekcijske preglede kakor je opredeljeno v tem sporazumu. Agencija lahko opravlja ad hoc inšpekcijske preglede, da: (a) preveri podatke, ki jih vsebuje začetno poročilo o jedrskem materialu, za katerega velja varovanje po tem sporazumu in ugotovi in preveri spremembe stanja, ki so nastale od dne začetnega poročila do dne začetka veljavnosti dopolnilnih dogovorov glede danega objekta in naprav; in (b) ugotovi, in če je to mogoče, preveri količino in sestavo jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, v skladu s členoma 93 in 96, pred iznosom iz oziroma vnosom materiala v države, razen prenosov znotraj Skupnosti. Agencija lahko opravlja redne inšpekcijske preglede, da: (a) preveri, ali se poročila ujemajo z evidencami; (b) preveri lokacijo, istovetnost, količino in sestavo vsega jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu; in (c) preveri podatke o možnih vzrokih za neevidentirani material, razlike med pošiljateljem in prejemnikom ter negotove podatke v knjigovodskem inventarju. V skladu s postopki iz člena 77 lahko Agencija opravlja posebne inšpekcijske preglede: (a) da preveri podatke iz posebnih poročil; ali (b) če Agencija meni, da so podatki, ki jih je dobila od Skupnosti, vključno z obrazložitvami Skupnosti, in podatki, pridobljeni z rednimi inšpekcijskimi pregledi, neustrezni in Agencija z njimi ne more izpolnjevati svojih obveznosti po tem sporazumu. Šteje se, da je inšpekcijski pregled poseben, če bodisi dopolnjuje redni inšpekcijski pregled, določen v tem sporazumu, bodisi vključuje dostop do podatkov ali lokacij poleg dostopa, določenega v členu 76 za ad hoc in redne inšpekcijske preglede ali oboje. Za namene, določene v členih 71 do 73, Agencija lahko: (a) preveri evidence, ki se vodijo na podlagi členov 51 do 58; (b) opravi samostojne meritve vsega jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu; (c) preveri delovanje in umerjanje inštrumentov ter drugih merilnih in kontrolnih naprav; (d) uporablja in izvaja ukrepe nadzorovanja in hrambe; in (e) uporablja druge objektivne metode, ki so se izkazale za tehnično izvedljive. Znotraj obsega člena 74 se Agenciji omogoči, da: (a) pazi, da se vzorci na ključnih točkah merjenja za knjigovodstvo materialne bilance jemljejo v skladu s postopki, ki dajejo reprezentativne vzorce, pazi na obdelavo in analizo vzorcev ter dobiva dvojnike takih vzorcev; (b) pazi, da so meritve jedrskega materiala na ključnih točkah merjenja za knjigovodstvo materialne bilance reprezentativne, in pazi na umerjanje uporabljenih inštrumentov in opreme; (c) se sklene s Skupnostjo in kolikor je potrebno z zadevno državo, dogovor, da se, če je potrebno: (i) izvedejo dodatne meritve in dodatno jemanje vzorcev za Agencijo; (ii) analizirajo standardni analitični vzorci Agencije; (iii) uporabijo ustrezni absolutni standardi pri umerjanju inštrumentov in druge opreme; in (iv) izvedejo druga umerjanja; (d) zagotovi uporabo svoje lastne opreme za samostojne meritve in nadzor, ter če je tako dogovorjeno in določeno v dopolnilnih aranžmajih, namesti tako opremo; (e) uporabi svoje pečate in drugo opremo za ugotavljanje in odkrivanje vlomov v hrambe, če je tako dogovorjeno in določeno v dopolnilnih aranžmajih; in (f) s Skupnostjo ali državo sklene dogovor o odpremi vzorcev, ki so bili vzeti za Agencijo. (a) Za namene, določene v členu 71(a), in dokler v dopolnilnih dogovorih niso določene strateške točke, imajo inšpektorji Agencije dostop do vsake lokacije, na kateri se na podlagi začetnega poročila ali inšpekcijskih pregledov, opravljenih v zvezi z njim, nahaja jedrski material, za katerega velja varovanje po tem sporazumu; (b) Za namene, določene v členu 71(b) imajo inšpektorji Agencije dostop do vsake lokacije, o kateri je bila Agencija obveščena v skladu s členom 92(d)(iii) ali 95(d)(iii). (c) Za namene, določene v členu 72 imajo inšpektorji Agencije dostop samo do strateških točk, določenih v dopolnilnihdogovorih, in do evidenc, ki se vodijo na podlagi členov 51 do 58. (d) Če Skupnost presodi, da so zaradi katerih koli neobičajnih okoliščin potrebne večje omejitve dostopa Agencije, Skupnost in Agencija nemudoma skleneta dogovore z namenom, da se Agencijo ustrezno razbremeni odgovornosti varovanja ob upoštevanju teh omejitev. Generalni direktor o vsaki taki ureditvi poroča Svetu. V okoliščinah, ki lahko privedejo do posebnih inšpekcijskih pregledov za namene, določene v členu 73, se Skupnost in Agencija takoj posvetujeta. Kot rezultat takšnih posvetovanj Agencija lahko: (a) opravi inšpekcijske preglede poleg rednih inšpekcijskih pregledov, določenih v tem sporazumu; in (b) dobi v soglasju s Skupnostjo dostop do podatkov ali lokacij poleg podatkov in lokacij, določenih v členu 76. Vsako nesoglasje se rešuje v skladu s členoma 21 in 22. Če je ukrep Skupnosti ali države, kolikor zadeva posamezno pogodbenico, bistven in nujen, se uporablja člen 18. Število, intenzivnost in trajanje rednih inšpekcijskih pregledov so ob optimalnem izkoristku časa omejeni na minimum, ki še zagotavlja učinkovito izvajanje postopkov varovanja, določenih v tem sporazumu, ter optimalno in najgospodarnejšo uporabo razpoložljivih inšpekcijskih sredstev. Agencija lahko na leto opravi en redni inšpekcijski pregled objektov in naprav ter con materialne bilance zunaj objektov in naprav, v katerih količina ali letni pretok jedrskega materiala, kar koli je večje, ne presega petih efektivnih kilogramov. Število, intenzivnost, trajanje, časovni razpored in način rednih inšpekcijskih pregledov v zvezi z objekti in napravami, v katerih količina ali letni pretok jedrskega materiala presega pet efektivnih kilogramov, se določijo tako, da v največjem ali skrajnem primeru režim inšpekcijskega pregleda ni intenzivnejši, kot je to potrebno in zadostno, da se vzdržuje kontinuiteta poznavanja pretoka in inventarja jedrskega materiala, največje število rednih inšpekcijskih pregledov takih objektov in naprav pa se določi takole: (a) za reaktorje in zapečatene skladiščne obrate se največje število vseh rednih inšpekcijskih pregledov na leto določi tako, da se za vsak tak objekt in napravo dovoli ena šestina delovnega leta inšpektorja; (b) za objekte in naprave, ki niso reaktorji ali zapečateni skladiščni obrati, ki vključujejo plutonij ali uran, oplemeniten nad 5%, se največje število vseh rednih inšpekcijskih pregledov na leto določi tako, da se za vsak tak objekt in napravo upošteva izračun 30 x ?E delovnih dni inšpekcijskih pregledov na leto, pri čemer E pomeni inventar oziroma letni pretok jedrskega materiala, kar koli je večje, izraženo v efektivnih kilogramih. Vendar pa ugotovljeni maksimum za vsak tak objekt in napravo ne sme biti manjši od 1,5 delovnih let inšpekcijskega pregleda; in (c) za objekte in naprave, ki niso zajeti v odstavku (a) ali (b), se največje število vseh rednih inšpekcijskih pregledov na leto določi tako, da se za vsak tak objekt in napravo upošteva ena tretjina delovnega leta inšpekcijskih pregledov plus 0.4 × E delovnih dni inšpekcijskih pregledov na leto, pri čemer E pomeni inventar oziroma letni pretok jedrskega materiala, kar koli je večje, izraženo v efektivnih kilogramih. Pogodbenice tega sporazuma se lahko sporazumejo, da popravijo številke, ki se nanašajo na največje število inšpekcijskih pregledov, določenih v tem členu, na podlagi odločitve Sveta, da je tak popravek primeren. Ob upoštevanju členov 78 do 80 merila, ki se uporabljajo za določanje dejanskega števila, intenzivnosti, trajanja, časovnega razporeda in načina rednih inšpekcijskih pregledov v zvezi z vsakim objektom in napravo vključujejo: (a) obliko jedrskega materiala, zlasti ali je jedrski material nepakiran ali pa je v večjem številu ločenih sestavin; njegovo kemično sestavo, in če gre za uran, ali je nizko ali visoko obogaten; ter njegovo dostopnost; (b) učinkovitost varovanja Skupnosti, vključno s stopnjo funkcionalne neodvisnosti upravljavcev objektov in naprav od varovanja Skupnosti; obseg, do katerega Skupnost izvaja ukrepe, določene v členu 32; urnost posredovanja poročil Agenciji; njihovo skladnost s preverjanjem, ki ga neodvisno opravlja Agencija; ter količino in ujemanje neevidentiranega materiala z ugotovitvami Agencije; (c) lastnosti jedrskega gorivnega cikla v državah, zlasti število in vrste objektov in naprav, ki vsebujejo jedrski material, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, lastnosti takšnih objektov in naprav, ki so pomembne za varovanje po tem sporazumu, še zlasti pa stopnjo hrambe; nadalje obseg, do katerega projektna izvedba takih objektov in naprav olajšuje preverjanje pretoka inventarja jedrskega materiala; in obseg medsebojne povezanosti informacij iz različnih con materialne bilance; (d) mednarodno medsebojno odvisnost, predvsem obseg, v katerem se jedrski material prejema iz ali pošilja v druge države v uporabo ali predelavo; vse dejavnosti preverjanja, ki jih opravlja Agencija v zvezi s tem; ter obseg, do katerega so jedrske dejavnosti vsake države medsebojno povezane z jedrskimi dejavnostmi drugih držav; in (e) tehnični razvoj na področju varovanja, vključno z uporabo statističnih tehnik in naključnega vzorčenja pri vrednotenju pretoka jedrskega materiala. Agencija in Skupnost se posvetujeta, če Skupnost meni, da se inšpekcijski pregledi neutemeljeno preveč usmerjajo na posamezne objekte in naprave. Agencija Skupnost in države vnaprej obvešča o prihodu inšpektorjev v objekte in naprave ali cone materialne bilance zunaj objektov in naprav kot sledi: (a) o ad hoc inšpekcijskih pregledih na podlagi člena 71(b) vsaj 24 ur prej; o inšpekcijskih pregledih na podlagi člena 71(a) kot tudi o dejavnostih, opredeljenih v členu 48, pa vsaj en teden prej; (b) o posebnih inšpekcijskih pregledih na podlagi člena 73 kakor hitro je mogoče, potem ko sta se Agencija in Skupnost posvetovali v skladu s členom 77, pri čemer se razume, da obvestilo o prihodu običajno pomeni del posvetovanj; in (c) o rednih inšpekcijskih pregledih na podlagi člena 72 vsaj 24 ur prej, če gre za objekte in naprave iz člena 80(b) in za zapečatene skladiščne obrate, ki vsebujejo plutonij ali uran, obogaten nad 5%; in en teden prej v vseh drugih primerih. V obvestilu o inšpekcijskih pregledih se navedejo imena inšpektorjev Agencije ter objekti in naprave ter cone materialne bilance zunaj objektov ali naprav, ki jih bodo inšpektorji obiskali, ter čas obiska. Če inšpektorji ne pridejo iz držav, bo Agencija vnaprej sporočila tudi kraj in čas njihovega prihoda v države. Ne glede na določbe člena 83 Agencija lahko kot dopolnilni ukrep opravi brez vnaprejšnjega obvestila del rednih inšpekcijskih pregledov na podlagi člena 80 v skladu z načelom o naključnem vzorčenju. Pri opravljanju nenapovedanih inšpekcijskih pregledov Agencija v celoti upošteva operativni program, ki ga dobi na podlagi člena 64(b). Še več, kadar je to mogoče in na podlagi operativnega programa Agencija tudi občasno seznanja Skupnost in države o svojem splošnem programu napovedanih in nenapovedanih inšpekcijskih pregledov z navedbo splošnih obdobij, v katerih so predvideni inšpekcijski pregledi. Pri opravljanju nenapovedanih inšpekcijskih pregledih Agencija stori vse potrebno, da bi Skupnosti, državi in upravljavcem objektov in naprav v praksi povzročila čim manj težav ob upoštevanju ustreznih določb členov 44 in 89. Podobno tudi Skupnost in država storita vse potrebno, da bi inšpektorjem Agencije olajšali nalogo. Pri imenovanju inšpektorjev Agencije se uporabljajo naslednji postopki: (a) generalni direktor pisno obvesti Skupnost in države o imenu, kvalifikacijah, narodnosti, položaju in drugih ustreznih podatkih za vsakega uradnika Agencije, ki ga predlaga za imenovanje na funkcijo inšpektorja za države; (b) Skupnost generalnega direktorja v 30 dneh po prejemu takšnega predloga obvesti, ali je predlog sprejet; (c) generalni direktor lahko vsakega uradnika, ki so ga Skupnost in države sprejele, imenuje za enega od inšpektorjev Agencije za države in o takšnih imenovanjih obvesti Skupnost in države; in (d) generalni direktor v odgovoru na zahtevo Skupnosti ali na lastno pobudo takoj obvesti Skupnost in države o preklicu imenovanja katerega koli uradnika za inšpektorja Agencije za države. Vendar pa se glede inšpektorjev Agencije, ki so potrebni za dejavnosti, opredeljene v členu 48 in za opravljanje ad hoc inšpekcijskih pregledov na podlagi člena 71(a), postopki imenovanja po možnosti zaključijo v tridesetih dneh po začetku veljavnosti tega sporazuma. Če takšno imenovanje v tem roku ni možno, so inšpektorji Agencije za takšne namene imenovani začasno. Države za vsakega inšpektorja Agencije, imenovanega na podlagi člena 85, čim prej, kjer je to potrebno, odobrijo ali obnovijo ustrezne vizume. Inšpektorji Agencije pri opravljanju svojih funkcij po členu 48 in členih 71 do 75 svoje dejavnosti opravljajo tako, da ne ovirajo ali zavlačujejo gradnje, prevzemanja ali obratovanja objektov in naprav, oziroma ne ogrožajo njihove varnosti. Inšpektorji zlasti ne smejo sami upravljati nobenega objekta in naprave ali naročiti osebju objekta in naprave, da izvede kakršno koli operacijo. Če inšpektorji Agencije menijo, da bi na podlagi členov 74 in 75 določene operacije v objektu in napravi moral izvesti upravljavec, to zahtevajo. Kadar inšpektorji Agencije v zvezi z opravljanjem inšpekcijskih pregledov potrebujejo v državi storitve, vključno z uporabo opreme, država in Skupnost inšpektorjem Agencije pomagata priti do takih storitev in jim olajšata uporabo take opreme. Skupnost in države imajo pravico, da inšpektorje Agencije med inšpekcijskimi pregledi spremljajo inšpektorji oziroma predstavniki Skupnosti in držav, pod pogojem, da to inšpektorjev Agencije ne zadržuje ali kako drugače ovira pri njihovem delu. Agencija sporoči Skupnosti naslednje informacije, ki jih uporabljajo pogodbenice: (a) rezultate svojih inšpekcijskih pregledov v časovnih presledkih, ki se določijo v dopolnilnih dogovorih; in (b) sklepne ugotovitve, do katerih je prišla med svojimi verifikacijskimi dejavnostmi. Za jedrski material, za katerega velja ali mora veljati varovanje po tem sporazumu, ki se premešča v države ali iz držav, sta za namene tega sporazuma odgovorna Skupnost in država: (a) v primeru prenosa v države, od trenutka, ko takšna odgovornost preneha veljati za državo, iz katere se material premešča, in najpozneje od trenutka, ko material prispe do namembnega kraja; in (b) v primeru prenosa iz držav do trenutka, ko ima takšno odgovornost država prejemnica, in najpozneje do trenutka, ko jedrski material prispe do namembnega kraja. Trenutek, ko se odgovornost prenese, se določi v skladu z ustreznimi dogovori med Skupnostjo in državo na eni strani in državo, iz katere ali v katero se jedrski material premešča, na drugi. Niti Skupnost niti država nista odgovorni za jedrski material zgolj zaradi dejstva, da je jedrski material v tranzitu na njenem ozemlju oziroma preko njenega ozemlja ali da se prevaža z ladjo, ki pluje pod njeno zastavo ali z njenim letalom. (a) Skupnost Agencijo obvesti o vsakem nameravanem prenosu jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, iz držav, če pošiljka presega en efektivni kilogram, ali za objekte in naprave, ki običajno pošiljajo znatne količine v isto državo v pošiljkah, ki ne presegajo enega efektivnega kilograma, če je tako določeno v dopolnilnih aranžmajih. (b) Obvestilo se Agenciji pošlje po sklenitvi pogodbenih dogovorov o prenosu v roku, določenem v dopolnilnih dogovorih. (c) Agencija in Skupnost se lahko sporazumeta o različnih postopkih za vnaprejšnje obveščanje. (d) V obvestilu mora biti navedeno: (i) identifikacija in po možnosti pričakovana količina in sestava jedrskega materiala, ki se bo prenašal, ter cona materialne bilance, iz katere material izhaja; (ii) država, v katero je jedrski material namenjen; (iii) kdaj in kje bo jedrski material pripravljen za odpremo; (iv) okvirni datumi odpreme in prispetja jedrskega materiala; in (v) v katerem trenutku prevoza bo država prejemnica prevzela odgovornost za jedrski material po tem sporazumu in verjetni datum, ko se bo to zgodilo. Obvestilo iz člena 92 mora biti takšno, da Agencija lahko po potrebi opravi ad hoc inšpekcijski pregled, da bi ugotovila in po možnosti preverila količino in sestavo jedrskega materiala, preden se prenese iz držav, razen za prenose v Skupnosti, in če Agencija tako želi ali Skupnost zahteva, da jedrski material, ko je pripravljen za odpremo, pečati. Vendar pa kakršen koli storjen ali nameravan ukrep Agencije na podlagi takega obvestila na noben način ne sme povzročiti zamude prenosa jedrskega materiala. Če v državi prejemnici za jedrski material ne velja varovanje Agencije, Skupnost uredi, da Agencija v treh mesecih, potem ko država prejemnica prevzame odgovornost za jedrski material, prejme potrdilo države prejemnice o prenosu. (a) Skupnost Agencijo obvesti o vsakem nameravanem prenosu jedrskega materiala, za katerega velja varovanje po tem sporazumu, v države, če pošiljka presega en efektivni kilogram, ali za objekte in naprave, ki običajno prejemajo znatne količine iz iste države v pošiljkah, ki ne presegajo enega efektivnega kilograma, če je tako določeno v dopolnilnih dogovorih. (b) Agencijo je treba čim prej obvestiti o pričakovanem prispetju jedrskega materiala, najkasneje pa v rokih, določenih v dopolnilnih dogovorih. (c) Agencija in Skupnost se lahko sporazumeta o različnih postopkih za vnaprejšnje obveščanje. (d) V obvestilu mora biti navedeno: (i) identifikacija in po možnosti pričakovana količina in sestava jedrskega materiala; (ii) v katerem trenutku prenosa bosta Skupnost in država odgovorni za jedrski material po tem sporazumu in verjetni datum, ko se bo to zgodilo; in (iii) pričakovani datum dospetja, kraj in datum, ko se namerava jedrski material razpakirati. Obvestilo iz člena 95 mora biti takšno, da Agencija lahko po potrebi opravi ad hoc inšpekcijski pregled, da bi ugotovila in po možnosti preverila količino in sestavo jedrskega materiala, prenesenega v države, razen za prenose v Skupnosti v trenutku, ko se pošiljka razpakira. Vendar pa razpakiranje ne sme biti odloženo zaradi kakršnega koli sprejetega ali nameravanega ukrepa Agencije na podlagi takega obvestila. Skupnost izdela posebno poročilo, predvideno v členu 68, če zaradi nenavadne nezgode ali okoliščin meni, da je prišlo ali utegne pri prenosu iz ali v države priti do izgube jedrskega materiala, vključno z znatno zamudo. V tem sporazumu: 1. A. Skupnost pomeni oboje: (a) pravno osebo, ki je nastala s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom), stranko tega sporazuma; in (b) ozemlja, za katera se uporablja Pogodba Euratom. B. Države pomenijo države članice Skupnosti, ki nimajo jedrskega orožja, pogodbenice tega sporazuma. 2. A. Prilagoditev pomeni vpis v knjigovodsko evidenco ali poročilo, ki prikazuje razliko med pošiljateljem in prejemnikom ali neevidentirani material. B. Letni pretok pomeni, za namene členov 79 in 80, količino jedrskega materiala, ki prihaja na leto iz obrata in naprave, ki obratuje z nazivno zmogljivostjo. C. Šarža pomeni del jedrskega materiala, ki se vzame za enoto v knjigovodske namene na ključni točki merjenja in za katero se sestava in količina določita z enim kompletom specifikacij ali meritev. Jedrski material je lahko nepakiran ali shranjen v več ločenih stvareh. D. Podatki o šarži pomenijo skupno težo vsakega elementa jedrskega materiala, in če gre za plutonij in uran, izotopno sestavo tam, kjer je to primerno. Knjigovodske enote so: (a) grami vsebovanega plutonija; (b) grami vsega urana in grami urana-235 plus urana-233, ki ju vsebuje uran, obogaten s tema izotopoma; in (c) kilogrami vsebovanega torija, naravnega urana ali osiromašenega urana. Za namene poročanja se teže posameznih elementov v šarži pred zaokroževanjem na najbližjo enoto seštejejo. E. Knjigovodski inventar cone materialne bilance pomeni algebraična vsota zadnjega fizičnega inventarja navedene cone materialne bilance in vseh inventarnih sprememb, ki so nastale od navedenega popisa fizičnega inventarja. F. Popravek pomeni vpis v knjigovodske evidenco ali poročilo, s katerim se popravi ugotovljena napaka oziroma izboljša meritev količine, ki je že bila vpisana v evidenco ali poročilo. Pri vsakem popravku mora biti opredeljen vpis, na katerega se nanaša. G. Efektivni kilogram pomeni posebna enoto, ki se uporablja pri varovanju jedrskega materiala. Količina v efektivnih kilogramih se dobi tako, da se vzame: (a) za plutonij teža v kilogramih; (b) za uran z obogatitvijo 0.01 (1%) in več teža v kilogramih, pomnožena s kvadratom obogatitve; (c) za uran z obogatitvijo pod 0.01 (1%) in nad 0.005 (0.5%) teža v kilogramih, pomnožena z 0.0001; in (d) za osiromašeni uran z obogatitvijo 0.005 (0.5%) ali manj in za torij teža v kilogramih, pomnožena z 0.00005. H. Obogatitev pomeni razmerje med kombinirano težo izotopov urana-233 in urana-235 ter težo celotnega zadevnega urana. I. Objekt in naprava pomeni: (a) reaktor, kritična naprava, obrat za konverzijo, obrat za izdelavo goriva, obrat za predelavo, obrat ločevanja izotopov ali ločeno skladišče; ali (b) katera koli lokacija, na kateri se jedrski material navadno uporablja v količinah nad enim efektivnim kilogramom. J. Inventarna sprememba pomeni povečanje ali zmanjšanje po šaržah jedrskega materiala v coni materialne bilance; takšna sprememba vključuje eno od naslednjega: (a) Povečanja: (i) uvoz; (ii) notranji prejem; prejem materiala iz držav; iz drugih con materialne bilance; iz nevarovanih (nemiroljubnih) dejavnosti; na izhodišču varovanja; (iii) jedrska proizvodnja: proizvodnja posebnega cepljivega materiala v reaktorju; in (iv) prenehanje izvzetja: ponovna uporaba varovanja za jedrski material, ki je bil pred tem izvzet zaradi svoje uporabe ali količine. (b) Zmanjšanja: (i) izvoz; (ii) notranje pošiljanje: pošiljanje v državah drugim conam materialne bilance ali za nevarovane (nemiroljubne) dejavnosti; (iii) jedrska izguba: izguba jedrskega materiala zaradi preobrazbe v drug(e) element(e) ali izotop(e) kot posledica jedrskih reakcij; (iv) izmerjeni zavržek: jedrski material, ki je bil izmerjen ali ocenjen na podlagi meritev ter odložen na tak način, da ni več primeren za nadaljnjo jedrsko uporabo; (v) zadržani odpadki: jedrski material, nastal pri predelavi ali kot posledica obratovalne nesreče, ki ga za zdaj ni mogoče regenerirati, je pa uskladiščen; (vi) izvzetje: izvzetje jedrskega materiala iz varovanja zaradi njegove uporabe ali količine; in (vii) druga izguba: na primer nenamerna izguba (to je nepovratna in nenamerna izguba jedrskega materiala kot posledica obratovalne nesreče) ali tatvina. K. Ključna točka merjenja pomeni lokacijo, kjer se jedrski material pojavlja v taki obliki, da ga je mogoče meriti za določanje pretoka materiala ali inventarja. Ključne točke merjenja tako med drugim vključujejo tudi vnos in proizvodnjo materiala (vključno z izmerjenim zavržkom) ter hranjenje v conah materialne bilance. L. Inšpekcijsko delovno leto pomeni, za namene člena 80, 300 delovnih dni inšpekcijskega pregleda, pri čemer delovni dan pomeni dan, v katerem ima en inšpektor kadarkoli dostop do objekta ali naprave skupaj največ osem ur. M. Cona materialne bilance pomeni cona znotraj ali zunaj objekta in naprave tako, da je mogoče: (a) določiti količino jedrskega materiala pri vsakem prenosu v ali iz vsake cone materialne bilance; in (b) po potrebi določiti fizični inventar jedrskega materiala v vsaki coni materialne bilance v skladu z določenimi postopki, da se lahko ugotovi materialna bilanca za potrebe varovanja Agencije. N. Neevidentirani material pomeni razliko med knjigovodskim inventarjem in fizičnim inventarjem. O. Jedrski material pomeni vsak osnovni material ali posebni cepljivi material, kot je opredeljeno v členu XX Statuta. Izraza »osnovni material« ne smemo razlagati, kot da se uporablja za rude ali ostanke rude. Vsaka odločitev Sveta v skladu s členom XX Statuta po začetku veljavnosti tega sporazuma, s katero se poveča število materialov, ki se štejejo za osnovni material ali posebne cepljive materiale, bo po tem sporazumu veljala šele, ko jo sprejmejo Skupnost in države. P. Fizični inventar pomeni vsoto vseh izmerjenih ali izpeljanih ocen količin jedrskega materiala v šaržah, ki so v danem času prisotne znotraj posamezne cone materialne bilance, dobljeno v skladu z natančno določenimi postopki. Q. Razlika med pošiljateljem in prejemnikom pomeni razlika med količino jedrskega materiala v šarži, sporočeno iz cone materialne bilance pošiljatelja, in količino, izmerjeno v coni materialne bilance prejemnika. R. Izvirni podatki so podatki, zapisani med merjenjem ali umerjanjem oziroma uporabljeni za izpeljevanje empiričnih razmerij, ki identificirajo jedrski material in dajejo podatke o šarži. Izvirni podatki lahko na primer obsegajo: težo spojin, konverzijske faktorje za določanje teže elementa, specifično maso, koncentracijo elementov, izotopska razmerja, odnos med prostornino in manometrskimi odčitki ter razmerje med proizvedenim plutonijem in proizvedeno energijo. S. Strateška točka pomeni lokacijo, izbrano med pregledom projektne informacije, kjer se v običajnih razmerah in skupaj s podatki, zbranimi iz vseh strateških točk, dobijo in preverijo podatki, ki so potrebni in zadostni za uresničevanje ukrepov varovanja; strateška točka lahko obsega katero koli lokacijo, na kateri se opravljajo ključne meritve, ki se nanašajo na obračun materialne bilance, ter kjer se izvajajo ukrepi hrambe in nadzorovanja. Ta protokol razširja nekatere določbe Sporazuma in zlasti določa pogoje in sredstva, v skladu s katerimi se izvaja takšno sodelovanje in uporaba varovanja, opredeljenega po tem sporazumu, da se prepreči nepotrebno podvajanje dejavnosti varovanja Skupnosti. Skupnost zbira informacije o objektih in napravah in o jedrskem materialu zunaj objektov in naprav, ki se po Sporazumu posredujejo Agenciji na podlagi dogovorjenega okvirnega vprašalnika, priloženega dopolnilnimdogovorom. Agencija in Skupnost skupaj pregledata projektne podatke, opredeljene v členu 46(a) do (f) Sporazuma in vključita dogovorjene rezultate pregledov v dopolnilnedogovore. Projektne podatke, opredeljene v členu 48 Sporazuma preveri Agencija v sodelovanju s Skupnostjo. Pri posredovanju informacij iz člena 2 tega protokola Agenciji, Skupnost pošlje tudi informacije o inšpekcijskih metodah, ki jih namerava uporabljati, vključno z ocenami inšpekcijskih pregledov za dejavnosti rednih inšpekcijskih pregledov, za priloge k dopolnilnim dogovorom za objekte in naprave in cone materialne bilance zunaj objektov in naprav. Priloge k dopolnilnim dogovorom skupaj pripravita Skupnost in Agencija. Skupnost zbira poročila od upravljavcev, vodi centralizirane računovodske evidence na podlagi teh poročil in nadaljuje s tehničnim in računovodskim nadzorom in analizami prejetih informacij. Ob dokončanju nalog iz člena 6 tega protokola Skupnost mesečno izdela in Agenciji posreduje poročila o inventarnih spremembah v rokih, določenih v dopolnilnih dogovorih. Nadalje Skupnost Agenciji pošilja poročila o materialni bilanci in sezname fizičnega inventarja, katerih pogostost je odvisna od tega, kako pogosto se ugotavlja fizični inventar, kakor je določeno v dopolnilnih dogovorih. Oblika poročil iz členov 7 in 8 tega protokola, kakor se sporazumeta Agencija in Skupnost, se določi v dopolnilni dogovorih. Dejavnosti rednih inšpekcijskih pregledov Skupnosti in Agencije, vključno z inšpekcijskimi pregledi iz člena 84 Sporazuma, se za namene Sporazuma usklajujejo na podlagi določb členov 11 do 23 tega protokola. Ob upoštevanju členov 79 in 80 Sporazuma se pri določanju dejanskega števila, intenzivnosti, trajanja, časovnega razporeda in načina inšpekcijskih pregledov Agencije v zvezi z vsakim objektom in napravo, upoštevajo inšpekcijski pregledi Skupnosti v okviru njenega večnacionalnega sistema varovanja na podlagi določb tega protokola. Inšpekcijski pregledi v skladu s Sporazumom se za vsak objekt in napravo določijo na podlagi meril iz člena 81 Sporazuma. Takšna merila se izvajajo s pravili in metodami, določenimi v dopolnilnihdogovorih, ki se uporabljajo za izračunavanje inšpekcijskih pregledov glede posebnih primerov, priloženih dopolnilnimdogovorom. Ta pravila se občasno pregledajo na podlagi člena 7 Sporazuma, da se upošteva tehnični razvoj na področju varovanja in pridobljene izkušnje. Takšni inšpekcijski pregledi, izraženi kot dogovorjene ocene dejanskih inšpekcijskih pregledov, ki se bodo opravili, se določijo v dopolnilnih dogovorih skupaj z ustreznimi opisi pristopov k preverjanju in obsega inšpekcijskih pregledov, ki jih opravita Skupnost in Agencija. Takšni inšpekcijski pregledi predstavljajo v običajnih obratovalnih pogojih in pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, dejansko največje število inšpekcijskih pregledov v obratu in napravi po Sporazumu: (a) nadaljevanje veljavnosti informacij o varovanju Skupnosti, opredeljenih v členu 32 Sporazuma, kot je določeno v dopolnilnih dogovorih; (b) nadaljevanje veljavnosti informacij, ki se Agenciji posredujejo v skladu s členom 2 tega protokola; (c) Skupnost še naprej zagotavlja poročila na podlagi členov 60, 61, 63 do 65 in 67 do 69 Sporazuma, kakor je določeno v dopolnilnihdogovorih; (d) še naprej se uporabljajo dogovori o usklajevanju za inšpekcijske preglede na podlagi členov 10 do 23 Protokola, kakor je določeno v dopolnilnihdogovorih; in (e) Skupnost uporablja inšpekcijske preglede glede obrata ali naprave, kakor je določeno v dopolnilnihdogovorih, na podlagi tega člena. (a) Pod pogoji iz člena 13 tega protokola se inšpekcijski pregledi Agencije izvajajo hkrati z inšpekcijskimi dejavnostmi Skupnosti. Inšpektorji Agencije so navzoči med izvajanjem nekaterih inšpekcijskih pregledov Skupnosti. (b) Ob upoštevanju določb odstavka (a), kadar Agencija lahko doseže namene svojih rednih inšpekcijskih pregledov, določenih s Sporazumom, inšpektorji Agencije izvajajo določbe členov 74 in 75 Sporazuma z opazovanjem inšpekcijskih dejavnosti inšpektorjev Skupnosti, vendar pod pogojem, da: (i) so za inšpekcijske dejavnosti inšpektorjev Agencije, ki se izvajajo drugače kot z opazovanjem inšpekcijskih dejavnosti inšpektorjev Skupnosti, ki se lahko predvidijo, te dejavnosti določene v dopolnilnihdogovorih; in (ii) med inšpekcijskim pregledom lahko inšpektorji Agencije poleg opazovanja inšpekcijskih dejavnosti inšpektorjev Skupnosti izvajajo druge inšpekcijske dejavnosti, za katere menijo, da so bistvene in nujne, če Agencija ne more drugače doseči namena svojih rednih inšpekcijskih pregledov in tega ni bilo mogoče predvideti. Splošno časovno razporeditev in načrtovanje inšpekcijskih pregledov po Sporazumu določi Skupnost v sodelovanju z Agencijo. O dogovorih za prisotnost inšpektorjev Agencije med opravljanjem nekaterih inšpekcijskih pregledov Skupnosti se Agencija in Skupnost sporazumeta vnaprej za vsako vrsto objekta in naprave, in kolikor je potrebno, za posamezne objekte in naprave. Da bi se Agencija lahko na podlagi zahtev za statistično vzorčenje odločila glede prisotnosti pri določenem inšpekcijskem pregledu Skupnosti, Skupnost Agenciji posreduje vnaprejšnjo izjavo o številu, vrsti in vsebini postavk, ki bodo predmet inšpekcijskega pregleda v skladu z informacijami, ki jih ima Skupnost na voljo od upravljavca objekta in naprave. Agencija in Skupnost se vnaprej sporazumeta o tehničnih postopkih za vsako vrsto objekta in naprave, in kolikor je potrebno, za posamezne objekte in naprave, zlasti za: (a) določanje tehnik za naključno izbiranje statističnih vzorcev; in (b) preverjanje in identifikacijo standardov. Dogovori o usklajevanju za vsako vrsto objekta in naprave, določeni v dopolnilnih dogovorih, so osnova za dogovore o usklajevanju, ki se določijo v prilogi za vsak objekt in napravo. Posebne dejavnosti usklajevanja o zadevah, določenih v prilogi za objekt in napravo na podlagi člena 19 tega protokola, potekajo med uradniki Komisije in Skupnosti, imenovanimi v ta namen. Skupnost Agenciji pošlje svoje delovne dokumente za inšpekcijske preglede, pri katerih so bili navzoči inšpektorji Agencije, in inšpekcijska poročila za vse druge inšpekcijske preglede Skupnosti, ki so bili opravljeni na podlagi Sporazuma. Vzorci jedrskega materiala za Agencijo se vzamejo iz istih naključno izbranih šarž kot za Skupnost in se vzamejo skupaj z vzorci Skupnosti, razen ko vzdrževanje ali zmanjšanje na najnižjo praktično raven inšpekcijskih pregledov Agencije zahteva neodvisno vzorčenje Agencije, kot je bilo dogovorjeno vnaprej in določeno v dopolnilnih dogovorih. Kako pogosto upravljavci objektov in naprav ugotavljajo fizični inventar in kako pogosto se fizični inventar preverja za namene varovanja, se določi v obliki usmeritev v dopolnilnih dogovorih. Če se šteje, da so v zvezi s fizičnim inventarjem nujne dodatne dejavnosti po Sporazumu, o tem razpravlja Odbor za zvezo, opredeljen v členu 25 tega protokola in dogovorjeno izvajanje. Kadar Agencija lahko doseže namene svojih ad hoc inšpekcijskih pregledov po Sporazumu z opazovanjem inšpekcijskih dejavnosti inšpektorjev Skupnosti, to stori. (a) Za lažje izvajanje Sporazuma in tega protokola se ustanovi Odbor za zvezo, sestavljen iz predstavnikov Skupnosti in Agencije. (b) Odbor se sestaja najmanj enkrat letno: (i) zlasti da pregleda delovanje dogovorov o usklajevanju, opredeljenim v tem protokolu, vključno z dogovorjenim obsegom inšpekcijskih pregledov; (ii) da pregleda razvoj metod in tehnik varovanja; in (iii) da obravnava vprašanja, ki so jih posredovala redna srečanja iz odstavka (c). (c) Odbor se redno sestaja na nižji ravni, da obravnava zlasti in kolikor je potrebno, za posamezne objekte in naprave, izvajanje dogovorov o usklajevanju, opredeljenih v tem protokolu, vključno s, ob upoštevanju tehničnega in operativnega razvoja, posodabljanjem dogovorjenih inšpekcijskih pregledov glede na spremembe v pretoku, inventarju in operativnih programih objekta in naprave, ter delovanje inšpekcijskih postopkov v različnih vrstah dejavnosti rednih inšpekcijskih pregledov in, na splošno, zahteve statističnega vzorčenja. Vprašanja, ki jih ni mogoče urediti, se predložijo srečanjem, navedenim v odstavku (b). (d) Brez poseganja v nujne ukrepe, ki so lahko potrebni v skladu s Sporazumom, če bi prišlo do problemov pri uporabi člena 13 tega protokola, zlasti ko je Komisija menila, da tam določeni pogoji niso bili izpolnjeni, se Odbor sestane čim prej na primerni ravni, da oceni položaj in razpravlja o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Če problema ni mogoče rešiti, Odbor lahko pogodbenicam posreduje ustrezne predloge, zlasti glede spremembe ocen inšpekcijskih pregledov za dejavnosti rednih inšpekcijskih pregledov. (e) Odbor pripravi predloge, kakor je potrebno glede vprašanj, ki zahtevajo soglasje pogodbenic.

1. člen

2. člen(78/164/Euratom)

3. člen

4. člen