7. člen MZNMOK

1. Vsaka država pogodbenica: (a) zaradi odkrivanja in preprečevanja vseh oblik pranja denarja znotraj svoje pristojnosti vzpostavi obširen notranji sistem predpisov in nadzora za banke in druge finančne ustanove, in če je to potrebno, za druge organe, posebej občutljive za pranje denarja; ta sistem poudarja zahteve po identifikaciji strank, vodenje evidenc in poročanje o sumljivih transakcijah; (b) zagotovi, ne da bi s tem posegala v 18. in 27. člen te konvencije, da imajo upravni organi, organi kazenskega pregona in drugi organi, katerih naloga je boj proti pranju denarja (vključno s sodišči, če tako narekuje notranje pravo države), možnost za sodelovanje in izmenjavo informacij na državni in mednarodni ravni pod pogoji, ki jih določa notranji pravni red, in v ta namen preučijo možnosti za ustanovitev finančne obveščevalne enote, ki bi bila državni center za zbiranje, analizo in dajanje informacij o možnem pranju denarja. 2. Države pogodbenice preučijo izvedljive ukrepe za odkrivanje in spremljanje gotovine in ustreznih prenosljivih vrednostnih papirjev čez svoje meje z zaščitnimi ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno uporabo informacij in na noben način ne ovirajo gibanja zakonitega kapitala. Ti ukrepi lahko vključujejo zahtevo, da posamezniki in pravne osebe poročajo o prenosu večjih količin gotovine in ustreznih prenosljivih vrednostnih papirjev čez meje. 3. Pri vzpostavljanju notranjega sistema predpisov in nadzora po določbah tega člena ter brez poseganja v kateri koli drug člen te konvencije naj države pogodbenice kot usmeritve uporabljajo ustrezne pobude regionalnih, medregionalnih in večstranskih organizacij proti pranju denarja. 4. Države pogodbenice si prizadevajo, da razvijajo in pospešujejo globalno, regionalno, subregionalno in dvostransko sodelovanje med sodnimi organi, organi odkrivanja in pregona in organi za finančni nadzor za boj proti pranju denarja.