29. člen MZNMOK

1. Vsaka država pogodbenica, če je to potrebno, uvede, razvije ali izboljša posebne programe usposabljanja za zaposlene v organih kazenskega pregona, vključno s tožilci, preiskovalnimi sodniki in cariniki ter drugimi odgovornimi za preprečevanje, odkrivanje in nadzorovanje kaznivih dejanj po tej konvenciji. Taki programi lahko vsebujejo tudi napotitve in izmenjavo osebja. Ti programi posebej, in če to dopušča notranje pravo, obravnavajo: (a) metode, uporabljene za preprečevanje, odkrivanje in nadzorovanje kaznivih dejanj po tej konvenciji; (b) poti in metode, ki jih tudi v tranzitnih državah uporabljajo osebe, osumljene sodelovanja pri kaznivih dejanjih po tej konvenciji, ter ustrezne protiukrepe; (c) nadzorovanje tihotapstva; (d) odkrivanje in nadziranje gibanja premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, premoženja, opreme in drugih predmetov ter metod, ki se uporabljajo za prenos ali prikrivanje takih koristi, premoženja, opreme ali drugih predmetov kakor tudi metode za boj proti pranju denarja in drugemu finančnemu kriminalu; (e) zbiranje dokazov; (f) metode nadzora v prostotrgovinskih conah in brezcarinskih pristaniščih; (g) sodobno opremo in metode v kazenskem pregonu, vključno z elektronskim nadzorom, nadzorovanimi pošiljkami in tajnimi operacijami; (h) metode za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, pri katerem se uporabljajo računalniki, telekomunikacijska omrežja ali druge oblike sodobne tehnologije; (i) metode, ki se uporabljajo za zaščito žrtev in prič. 2. Države pogodbenice si pomagajo pri načrtovanju in izvajanju raziskovalnih programov in programov usposabljanja za izmenjavo strokovnega znanja s področij iz prvega odstavka tega člena, in če je to primerno, organizirajo regionalne in mednarodne konference in seminarje, da pospešijo sodelovanje in spodbudijo razpravo o skupnih problemih, vključno s posebnimi problemi in potrebami tranzitnih držav. 3. Države pogodbenice pospešujejo usposabljanje in strokovno pomoč, ki olajšuje izročitve in medsebojno pravno pomoč. Tako usposabljanje in strokovna pomoč lahko vključujeta jezikovno usposabljanje, napotitve osebja in njegovo izmenjavo med osrednjimi organi ali agencijami z ustreznimi pristojnostmi. 4. Če že obstajajo dvo- ali večstranski sporazumi ali dogovori, države pogodbenice, kolikor je to potrebno, okrepijo prizadevanja, da bi čim bolj izboljšale dejavnosti operative in usposabljanja v mednarodnih in regionalnih organizacijah in v okviru drugih ustreznih dvo- in večstranskih sporazumov ali dogovorov.