20. člen MPMKCP

V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov se ta konvencija na zaprosilo generalnega sekretarja Sveta registrira pri Sekretariatu Združenih narodov. V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo. Sestavljeno v Kjotu osemnajstega maja tisoč devetsto triinsedemdeset v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvirniku, ki se deponira pri generalnem sekretarju Sveta, ki pošlje overjene kopije vsem entitetam iz prvega odstavka 8. člena te konvencije. text="1. POGLAVJE SPLOŠNA NAČELA 2. POGLAVJE POMEN IZRAZOV 3. POGLAVJE CARINJENJE IN DRUGE CARINSKE FORMALNOSTI 4. POGLAVJE DAJATVE IN DAVKI A. OBRAČUN, POBIRANJE IN PLAČILO DAJATEV IN DAVKOV B. ODLOG PLAČILA DAJATEV IN DAVKOV C. POVRAČILO DAJATEV IN DAVKOV 5. POGLAVJE ZAVAROVANJE 6. POGLAVJE CARINSKA KONTROLA 7. POGLAVJE UPORABA INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE 8. POGLAVJE ODNOS MED CARINO IN TRETJIMI STRANMI 9. POGLAVJE INFORMACIJE, ODLOČITVE IN ODLOČBE, KI JIH IZDAJA CARINA A. SPLOŠNE INFORMACIJE B. B. POSEBNE INFORMACIJE C. ODLOČITVE IN ODLOČBE 10. POGLAVJE PRITOŽBE V CARINSKIH ZADEVAH A. PRAVICA DO PRITOŽBE B. OBLIKA PRITOŽBE IN RAZLOGI ZANJO C. OBRAVNAVA PRITOŽBE" 1.1 Standard Pomen izrazov, standardi in prehodni standardi v tej prilogi se uporabljajo za carinske postopke in prakse, določene v tej prilogi, ter če je primerno, za postopke in prakse v posebnih prilogah. 1.2 Standard Pogoji, ki jih je treba izpolniti, in carinske formalnosti, ki jih je treba opraviti za postopke in prakse v tej prilogi in posebnih prilogah, so določeni v notranji zakonodaji in so tako enostavni, kot je mogoče. 1.3 Standard Carina vzpostavi in ohranja formalne posvetovalne odnose z gospodarstvom, da bi povečala sodelovanje in olajšala udeležbo pri vzpostavitvi najučinkovitejših metod dela v skladu z notranjimi določbami in mednarodnimi sporazumi. text="  V prilogah k tej konvenciji: E1/F23 "pritožba" pomeni dejanje, s katerim se oseba, na katero neposredno vpliva odločitev ali opustitev carine in se čuti pri tem oškodovano, za zadoščenje obrne na pristojni organ; E2/F19 "obračun dajatev in davkov" pomeni določitev zneska dajatev in davkov, ki ga je treba plačati; E3/F4 "kontrola na podlagi revizije" pomeni ukrepe, na podlagi katerih se carina s pregledom ustreznih knjig, evidenc, poslovnih sistemov in podatkov, ki jih imajo zadevne osebe, prepriča o točnosti in verodostojnosti deklaracij; E4/F15 "preverjanje deklaracije blaga" pomeni dejanje carine, s katerim se prepriča, da je deklaracija blaga pravilno izdelana in da zahtevani priloženi dokumenti ustrezajo predpisanim pogojem; E5/F9 "carinjenje" pomeni izvedbo carinskih formalnosti, ki jih je treba opraviti, da se lahko blago vnese v domačo porabo, se izvozi ali zanj uvede drug carinski postopek; E6/F10 "carina" pomeni vladno službo, ki je pristojna za izvajanje carinske zakonodaje ter pobiranje dajatev in davkov ter prav tako za izvajanje drugih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na uvoz, izvoz, gibanje ali hrambo blaga; E7/F3 "carinska kontrola" pomeni ukrepe, ki jih izvaja carina, da se zagotovi skladnost s carinsko zakonodajo; E8/F11 "carinske dajatve" pomenijo dajatve, ki so določene v carinski tarifi in jih je treba plačati za blago ob vnosu na carinsko območje ali iznosu z njega; E9/F16 "carinske formalnosti" pomenijo vsa dejanja, ki jih morajo opraviti zadevne osebe in carina, da ravnajo v skladu s carinsko zakonodajo; E10/F18 "carinska zakonodaja" pomeni zakonske in podzakonske določbe, ki se nanašajo na uvoz, izvoz, gibanje ali hrambo blaga ter katerih izvajanje in uveljavljanje sta posebej naloženi carini, ter katere koli predpise, ki jih izda carina v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili; E11/F2 "carinski urad" pomeni upravno enoto carine, ki je pristojna za opravljanje carinskih formalnosti, in prostore ali druga mesta, ki jih v ta namen odobrijo pristojni organi; E12/F25 "carinsko območje" pomeni območje, na katerem se uporablja carinska zakonodaja pogodbenice; E13/F6 "odločba" pomeni posamično dejanje, s katerim carina odloči o zadevi, ki se nanaša na carinsko zakonodajo; E14/F7 "deklarant" pomeni katero koli osebo, ki odda deklaracijo blaga ali v imenu katere se taka deklaracija blaga odda; E15/F5 "datum zapadlosti" pomeni datum, ko dajatve in davki zapadejo v plačilo; E16/F12 "dajatve in davki" pomenijo uvozne dajatve in davke in/ali izvozne dajatve in davke; E17/F27 "pregled blaga" pomeni fizični pregled blaga, ki ga opravi carina, s katerim se prepriča, da so narava, poreklo, stanje, količina in vrednost blaga skladni s podatki, navedenimi v deklaraciji blaga; E18/F13 "izvozne dajatve in davki" pomenijo carinske dajatve in vse druge dajatve, davke ali takse, ki se pobirajo pri izvozu ali v zvezi z izvozom blaga, ne vključujejo pa taks, katerih znesek je omejen na višino približnih stroškov storitev, ki jih opravi carina, ali jih pobere v imenu drugega državnega organa; E19/F8 "deklaracija blaga" pomeni izjavo, dano na način, ki ga predpiše carina, in v kateri zadevne osebe navedejo carinski postopek, ki naj se uporabi za blago, ter vse podatke, ki jih carina zahteva za njegovo izvedbo; E20/F14 "uvozne dajatve in davki" pomenijo carinske dajatve in vse druge dajatve, davke ali takse, ki se pobirajo pri uvozu ali v zvezi z uvozom blaga, ne vključujejo pa taks, katerih znesek je omejen na višino približnih stroškov storitev, ki jih opravi carina, ali jih pobere v imenu drugega državnega organa; E21/F1 "medsebojna upravna pomoč " pomeni dejanja, ki jih carinska uprava zaradi pravilne uporabe carinske zakonodaje ter zaradi preprečevanja, preiskave in zatiranja carinskih prekrškov opravi v imenu druge carinske uprave ali v sodelovanju z njo; E22/F21 "opustitev" pomeni, da carina ne ravna ali ne ukrepa v razumnem roku v zadevi, ki ji je pravilno predložena, kot to od nje zahteva carinska zakonodaja; E23/F22 "oseba" pomeni fizične in pravne osebe, razen če smisel besedila ne zahteva drugače; E24/F20 "prepustitev blaga" pomeni dejanje carine, s katerim dovoli, da se blago, ki se carini, da na razpolago zadevnim osebam; E25/F24 "povračilo" pomeni celotno ali delno povrnitev dajatev in davkov, ki so bili plačani za blago, ter celotno ali delno odpustitev dajatev in davkov, ki še niso bili plačani; E26/F17 "zavarovanje" pomeni zadostno zagotovilo carini, da bo obveznost do nje izpolnjena. Zavarovanje je "splošno", če se z njim zagotavlja izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz več dejanj; E27/E26 "tretja stran" pomeni katero koli osebo, ki za račun druge osebe neposredno nastopa pred carino v zvezi z uvozom, izvozom, gibanjem ali hrambo blaga." 3.1 Standard Carina določi carinske urade, pri katerih je mogoče predložiti ali cariniti blago. Pri določanju pristojnosti in lokacije ter delovnega časa teh uradov je treba zlasti upoštevati potrebe gospodarstva. 3.2 Standard Na zahtevo zadevne osebe in iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, carina glede na razpoložljiva sredstva opravlja naloge za namene določenega carinskega postopka in prakse zunaj določenega delovnega časa ali zunaj carinskega urada. Kakršni koli stroški, ki jih zaračuna carina, morajo biti v mejah približnih stroškov opravljenih storitev. 3.3 Standard Če sta carinska urada na skupnem mejnem prehodu, zadevni carinski upravi uskladita delovni čas in pristojnosti teh uradov. 3.4 Prehodni standard Zadevni carinski upravi na skupnih mejnih prehodih izvajata skupne kontrole, kadar koli je to mogoče. 3.5 Prehodni standard Kadar namerava carina na skupnem mejnem prehodu ustanoviti nov carinski urad ali spremeniti obstoječega, če je le mogoče, sodeluje s sosednjo carino pri ustanovitvi carinskega urada ob carinskem uradu druge države za lažje izvajanje skupnih kontrol. (a) Osebe, ki so upravičene nastopati kot deklaranti 3.6 Standard Z notranjo zakonodajo se določijo pogoji, pod katerimi je neka oseba upravičena nastopati kot deklarant. 3.7 Standard Vsaka oseba s pravico do razpolaganja z blagom je upravičena nastopati kot deklarant. (b) Obveznosti deklaranta 3.8 Standard Deklarant je carini odgovoren za točnost posameznih podatkov, navedenih v deklaraciji blaga, ter za plačilo dajatev in davkov. (c) Pravice deklaranta 3.9 Standard Pred vložitvijo deklaracije blaga se deklarantu pod pogoji, kot jih lahko določi carina, dovoli, da: (a) pregleda blago in (b) odvzame vzorce. 3.10 Standard Carina ne zahteva posebne deklaracije blaga za vzorce, ki so bili odvzeti pod carinskim nadzorom, če so ti vzorci vključeni v deklaraciji blaga, ki se nanaša na zadevno pošiljko. (a) Oblika in vsebina deklaracije blaga 3.11 Standard Vsebino deklaracije blaga predpiše carina. Papirna oblika deklaracije blaga ustreza vzorcu obrazca Združenih narodov. Oblika deklaracije blaga, vložene po elektronski poti v postopku elektronskega carinjenja, temelji na mednarodnih standardih za elektronsko izmenjavo informaciji, predpisanih v priporočilih Sveta za carinsko sodelovanje o informacijski tehnologiji. 3.12 Standard Carina omeji podatke, ki jih mora vsebovati deklaracija blaga, samo na tiste podatke, ki jih šteje za potrebne za določitev in pobiranje dajatev in davkov, izdelavo statističnih poročil ter uporabo carinske zakonodaje. 3.13 Standard Kadar deklarant iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, nima na voljo vseh informacij, potrebnih za izpolnitev deklaracije blaga, se dovoli vložitev začasne ali nepopolne deklaracije blaga, če ta vsebuje posamezne podatke, ki jih carina šteje za potrebne, in se deklarant zaveže, da bo deklaracijo dopolnil v določenem roku. 3.14 Standard Če carina sprejme začasno ali nepopolno deklaracijo blaga, se tarifna obravnava, ki naj se uporabi za blago, ne sme razlikovati od tiste, do katere bi bilo blago upravičeno, če bi bila že na začetku vložena popolna in točna deklaracija blaga. S prepustitvijo blaga se ne sme odlašati, če je bilo predloženo zahtevano zavarovanje za zagotovitev pobiranja predpisanih dajatev in davkov. 3.15 Standard Carina zahteva vložitev izvirnika deklaracije blaga in le najmanjše potrebno število izvodov. (b) Dokumenti, ki se priložijo deklaraciji blaga 3.16 Standard Carina zahteva, da se priložijo le tisti dokumenti, ki so potrebni zato, da se omogoči nadzor nad dejanjem in zagotovi izpolnitev vseh zahtev v zvezi z uporabo carinske zakonodaje. 3.17 Standard Kadar določenih dokumentov, ki se priložijo, iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, ni mogoče vložiti skupaj s deklaracijo blaga, se dovoli naknadna predložitev teh dokumentov v določenem roku. 3.18 Prehodni standard Carina dovoli vložitev dokumentov, ki se priložijo, po elektronski poti. 3.19 Standard Carina ne zahteva prevoda posameznih podatkov v dokumentih, ki se priložijo, razen če je to potrebno za obdelavo deklaracije blaga. 3.20 Standard Carina dovoli vložitev deklaracije blaga pri katerem koli za to določenem carinskem uradu. 3.21 Standard Carina dovoli vložitev deklaracije blaga po elektronski poti. 3.22 Standard Deklaracija blaga se vloži med urami, ki jih določi carina. 3.23 Standard Kadar notranja zakonodaja določa rok za vložitev deklaracije blaga, mora biti dovoljeni rok zadosten, da deklarantu omogoči izpolnitev deklaracije blaga in pridobitev zahtevanih dokumentov, ki se priložijo. 3.24 Standard Na zahtevo deklaranta in iz razlogov, ki jih carina šteje za utemeljene, carina podaljša predpisani rok za vložitev deklaracije blaga. 3.25 Standard Z notranjo zakonodajo se predvidi vložitev in sprejem ali preverjanje deklaracije blaga in dokumentov, ki se priložijo, pred prispetjem blaga. 3.26 Standard Če carina ne more sprejeti deklaracije blaga, deklarantu navede razloge. 3.27 Standard Carina dovoli deklarantu, da spremeni že vloženo deklaracijo blaga, če ob prejemu zahteve za spremembo še ni začela preverjati deklaracije ali pregledovati blaga. 3.28 Prehodni standard Če carina prejme zahtevo po tem, ko je že začela preverjati deklaracijo blaga, deklarantu dovoli, da jo spremeni, če razloge, ki jih navede deklarant, šteje za utemeljene. 3.29 Prehodni standard Deklarantu se dovoli, da umakne deklaracijo blaga in zaprosi za drug carinski postopek, če tako zahtevo predloži carini pred prepustitvijo blaga in carina razloge za to šteje za utemeljene. 3.30 Standard Preverjanje deklaracije blaga se opravi ob sprejemu deklaracije blaga ali po njem, takoj ko je mogoče. 3.31 Standard Zaradi preverjanja deklaracije blaga carina opravi le tista dejanja, ki jih šteje za bistvena za zagotovitev skladnosti s carinsko zakonodajo. 3.32 Prehodni standard Pooblaščenim osebam, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določi carina, vključno s tem, da so pri dosedanjem poslovanju ravnale v skladu s carinskimi zahtevami ter da imajo zadovoljive sisteme za vodenje evidenc o poslovanju, carina zagotovi: – prepustitev blaga ob predložitvi najmanjšega števila informacij, potrebnih za prepoznavanje blaga, in dovoli naknadno vložitev dokončne deklaracije blaga, – carinjenje blaga v poslovnih prostorih deklaranta ali na drugem mestu, ki ga določi carina, in poleg tega v največji možni meri druge posebne postopke, kot so: – možnost vložitve ene same deklaracije blaga za ves uvoz ali izvoz v določenem obdobju, kadar blago pogosto uvaža ali izvaža ista oseba, – uporaba poslovnih evidenc pooblaščene osebe za lasten izračun dajatev in davkov, ki jih je treba plačati, in kadar je to primerno, za zagotovitev skladnosti z drugimi carinskimi zahtevami, – možnost vložitve deklaracije blaga na podlagi vpisa v evidence pooblaščene osebe z naknadno vložitvijo dopolnilne deklaracije blaga. (a) Čas, potreben za pregled blaga 3.33 Standard Če se carina odloči za pregled deklariranega blaga, se pregled opravi v čim krajšem možnem času po sprejemu deklaracije blaga. 3.34 Standard Pri določanju urnika pregledov carina daje prednost pregledu živih živali in hitro pokvarljivega blaga ter drugega blaga, katerega pregled je po mnenju carine nujno treba čim prej opraviti. 3.35 Prehodni standard Če morajo blago pregledati drugi pristojni organi in tudi carina predvidi pregled, mora zagotoviti usklajenost pregledov in po možnosti sočasno izvedbo pregledov. (b) Prisotnost deklaranta pri pregledu blaga 3.36 Standard Carina obravnava zahteve deklaranta glede njegove prisotnosti ali prisotnosti njegovega zastopnika pri pregledu blaga. Razen v izjemnih okoliščinah carina takšnim zahtevam ugodi. 3.37 Standard Carina lahko, če to šteje za koristno, zahteva od deklaranta, da je sam ali njegov zastopnik prisoten pri pregledu blaga, zato da ji zagotovi vso pomoč, potrebno za olajšanje pregleda. (c) Odvzem vzorcev, ki ga opravi carina 3.38 Standard Vzorci se odvzamejo samo, če to carina šteje za potrebno zaradi preverjanja tarifnega poimenovanja in/ali vrednosti deklariranega blaga ali zaradi zagotavljanja uporabe drugih določb notranje zakonodaje. Vzorci se odvzamejo v čim manjših količinah. 3.39 Standard Carina napak ne kaznuje z občutnimi denarnimi kaznimi, če se prepriča, da gre za nenamerne napake in ne za goljufiv namen ali hudo malomarnost. Če to šteje za potrebno zaradi preprečevanja ponavljanja takšnih napak, lahko naloži denarno kazen, ki pa ne sme biti višja, kot je potrebno za ta namen. 3.40 Standard Deklarirano blago se prepusti takoj, ko ga je carina pregledala ali ko se je odločila, da ga ne bo pregledala, če: – ni odkrita nobena kršitev, – so pridobljena vsa potrebna uvozna ali izvozna dovoljenja ali drugi dokumenti, – so pridobljena vsa dovoljenja v zvezi z izvedbo zadevnega postopka in – so plačane vse dajatve in davki ali če so izvedeni ustrezni ukrepi za zagotovitev plačila le-teh. 3.41 Standard Carina prepusti blago, če se prepriča, da bo deklarant naknadno opravil vse formalnosti v zvezi s carinjenjem, pod pogojem, da deklarant predloži za carino sprejemljiv komercialni ali uradni dokument z osnovnimi podatki o zadevni pošiljki in če je bilo, kadar je to potrebno, predloženo zavarovanje za zagotovitev pobiranja predpisanih dajatev in davkov. 3.42 Standard Kadar se carina odloči, da potrebuje laboratorijske analize vzorcev, natančne tehnične dokumente ali izvedenska mnenja, blago prepusti, preden so znani rezultati takšnih pregledov, če je bilo predloženo kakršno koli potrebno zavarovanje in če se prepriča, da za blago ne veljajo prepovedi ali omejitve. 3.43 Standard Kadar se ugotovi kršitev, carina blago prepusti, preden je dokončano upravno ali pravno dejanje, pod pogojem, da za blago ni predpisan zaseg ali odvzem ali blago ni potrebno kot dokaz v nadaljnjem postopku in da deklarant plača dajatve in davke ter predloži zavarovanje za zagotovitev pobiranja kakršnih koli dodatnih dajatev in davkov ter denarnih kazni, ki so lahko naložene. 3.44 Standard Če blago še ni bilo sproščeno v domačo porabo ali če je bil zanj uveden drug carinski postopek ter pod pogojem, da ni bil odkrit prekršek, se od zadevne osebe ne zahteva plačilo dajatev in davkov ali pa je upravičena do povračila le-teh: – če se blago na njeno zahtevo odstopi v korist proračuna ali uniči ali razvrednoti za komercialne namene pod carinsko kontrolo, odvisno od odločitve carine. Vse s tem povezane stroške krije zadevna oseba, – če se blago uniči ali nepovratno izgubi zaradi nesreče ali višje sile, pod pogojem, da se takšno uničenje ali izguba carini v zadostni meri pravilno utemelji, – za primanjkljaje, ki so posledica narave blaga, pod pogojem, da se takšni primanjkljaji carini v zadostni meri pravilno utemeljijo. Za odpadke ali ostanke, ki preostanejo po uničenju, je ob vnosu v domačo porabo ali izvozu treba plačati dajatve in davke, ki bi jih bilo treba plačati ob uvozu ali izvozu odpadkov ali ostankov v takem stanju. 3.45 Prehodni standard Če carina blago, ki ni bilo deklarirano v predpisanem roku, ali blago, ki ga ni bilo mogoče prepustiti, čeprav ni bil odkrit noben prekršek, proda, se izkupiček od prodaje po odbitku dajatev in davkov ter vseh drugih taks in izdatkov, ki so nastali, izplača osebam, ki so do njega upravičene, ali če to ni mogoče, se ta izkupiček hrani določen čas, v katerem jim je na razpolago. 4.1 Standard Z notranjo zakonodajo se določijo okoliščine, v katerih nastane obveznost plačila dajatev in davkov. 4.2 Standard Z notranjo zakonodajo se določi rok za obračun predpisanih dajatev in davkov. Obračun se opravi čim prej po vložitvi deklaracije blaga ali po tem, ko je obveznost plačila nastala na drug način. 4.3 Standard Z notranjo zakonodajo se opredelijo dejavniki, ki so podlaga za obračun dajatev in davkov ter pogoji za njihovo določanje. 4.4 Standard Stopnje dajatev in davkov se objavijo v uradnih publikacijah. 4.5 Standard Z notranjo zakonodajo se določi trenutek, ki ga je treba upoštevati pri določitvi stopenj dajatev in davkov. 4.6 Standard Z notranjo zakonodajo se določijo možni načini plačila dajatev in davkov. 4.7 Standard Z notranjo zakonodajo se določijo oseba oziroma osebe, ki so odgovorne za plačilo dajatev in davkov. 4.8 Standard Z notranjo zakonodajo se določita datum zapadlosti in kraj plačila. 4.9 Standard Če se z notranjo zakonodajo določi, da je lahko datum zapadlosti plačila po prepustitvi blaga, mora biti ta datum določen tako, da nastopi vsaj deset dni po prepustitvi. Za obdobje med datumom prepustitve blaga in datumom zapadlosti se obresti ne zaračunajo. 4.10 Standard Z notranjo zakonodajo se določi rok, v katerem lahko carina sprejme z zakonom določene ukrepe za izterjavo dajatev in davkov, ki niso bili pobrani do datuma zapadlosti. 4.11 Standard Z notranjo zakonodajo se določijo obrestna mera, po kateri se zaračunajo obresti na znesek dajatev in davkov, ki niso bili pobrani do datuma zapadlosti, ter pogoji za zaračunavanje teh obresti. 4.12 Standard Ko so dajatve in davki plačani, se plačniku izda potrdilo kot dokazilo o plačilu, razen če ne obstaja drugačno dokazilo o plačilu. 4.13 Prehodni standard Z notranjo zakonodajo se določita najmanjša vrednost in/ali najmanjši znesek dajatev in davkov, pod katerim se ti ne pobirajo. 4.14 Standard Če carina odkrije napake v deklaraciji blaga ali obračunu dajatev in davkov, zaradi katerih bo ali je bil znesek pobranih ali izterjanih dajatev in davkov nižji od zakonsko predpisanega zneska, jih popravi in pobere neplačani znesek. Če pa je ta znesek nižji od najmanjšega zneska, določenega z notranjo zakonodajo, ga carina ne pobere ali izterja. 4.15 Standard Če se z notranjo zakonodajo predvidi odlog plačila dajatev in davkov, se določijo pogoji, pod katerimi se takšna olajšava odobri. 4.16 Standard Odlog plačila se v možnem obsegu odobri brez zaračunavanja obresti. 4.17 Standard Rok odloga plačila dajatev in davkov ne sme biti krajši od štirinajst dni. 4.18. Standard Povračilo se odobri, če se ugotovi, da so bili dajatve in davki preveč zaračunani zaradi napake pri obračunu. 4.19 Standard Povračilo se odobri za uvoženo ali izvoženo blago, za katero se ugotovi, da je blago z napako ali drugače ne ustreza specifikacijam, dogovorjenim ob uvozu ali izvozu, ter se vrne dobavitelju ali drugi osebi, ki jo imenuje dobavitelj, ob naslednjih pogojih: – da se blago v državi uvoza ni obdelovalo, popravljalo ali uporabljalo in da se ponovno izvozi v primernem roku, – da se blago v državi, v katero je bilo izvoženo, ni obdelovalo, popravljalo ali uporabljalo in da se ponovno uvozi v primernem roku. Uporaba blaga pa ne preprečuje povračila, če je bila takšna uporaba nujno potrebna za ugotovitev napak na blagu ali drugih okoliščin, zaradi česar je bilo blago ponovno izvoženo ali uvoženo. Razen možnosti ponovnega izvoza ali ponovnega uvoza se blago lahko odstopi v korist proračuna ali uniči ali razvrednoti za komercialne namene pod carinsko kontolo, odvisno od odločitve carine. Tak odstop ali uničenje ne sme povzročiti nobenih stroškov za proračun. 4.20 Prehodni standard Če carina za blago, za katero je bil prvotno začet carinski postopek s plačilom dajatev in davkov, dovoli začetek drugega carinskega postopka, se preveč zaračunane dajatve ali davki povrnejo do zneska, ki ga je treba plačati za nov carinski postopek. 4.21 Standard Odločitve o zahtevkih za povračilo se sprejmejo in pisno sporočijo zadevnim osebam brez nepotrebnega odlašanja, preveč zaračunani zneski pa se povrnejo čim prej po odobritvi zahtevkov. 4.22 Standard Če carina ugotovi, da je preveč zaračunani znesek posledica napake carine pri obračunu dajatev in davkov, se povračilo opravi prednostno. 4.23 Standard Če se določijo roki, po preteku katerih se zahtevki za povračilo ne sprejemajo več, morajo biti ti roki dovolj dolgi glede na različne okoliščine posameznih vrst primerov, v katerih je mogoče odobriti povračilo. 4.24 Standard Povračilo se ne odobri, če je obravnavani znesek nižji od najmanjšega zneska, določenega v notranji zakonodaji. 5.1 Standard Z notranjo zakonodajo se navedejo primeri, v katerih je potrebno zavarovanje, in opredelijo oblike, v katerih je treba zagotoviti zavarovanje. 5.2 Standard Carina določi znesek zavarovanja. 5.3 Standard Vsaka oseba, ki je dolžna zagotoviti zavarovanje, mora imeti možnost izbire katere koli oblike zavarovanja pod pogojem, da je sprejemljiva za carino. 5.4 Standard Kadar se tako določi z notranjo zakonodajo, carina ne zahteva zavarovanja, če se prepriča, da bo obveznost do carine izpolnjena. 5.5 Standard Če se zavarovanje zahteva zaradi zagotovitve izpolnitve obveznosti, ki izhajajo iz carinskega postopka, carina sprejme splošno zavarovanje, zlasti od deklarantov, ki redno prijavljajo blago pri različnih uradih na carinskem območju. 5.6 Standard Če je zavarovanje potrebno, mora biti znesek zavarovanja tako nizek, kot je mogoče, in glede na plačilo dajatev in davkov ne sme presegati zneska, ki bi ga bilo mogoče zaračunati. 5.7 Standard Če je bilo zavarovanje zagotovljeno, se sprosti v najkrajšem možnem času po tem, ko se carina prepriča, da so bile obveznosti, zaradi katerih je bilo zahtevano zavarovanje, pravilno izpolnjene. 6.1 Standard Vsako blago, vključno s prevoznimi sredstvi, ki se vnese na carinsko območje ali iznese z njega, je predmet carinske kontrole ne glede na to, ali je zavezano dajatvam in davkom. 6.2 Standard Carinska kontrola se omeji na to, kar je potrebno za zagotovitev skladnosti s carinsko zakonodajo. 6.3 Standard Pri izvajanju carinske kontrole carina uporablja obvladovanje tveganja. 6.4 Standard Carina uporablja analizo tveganja, da določi osebe in blago, ki jih je treba pregledati, vključno s prevoznimi sredstvi, ter obseg pregleda. 6.5 Standard Za podporo pri obvladovanju tveganja carina sprejme strategijo za merjenje skladnosti s predpisi. 6.6 Standard Sistemi carinske kontrole vključujejo kontrole na podlagi revizije. 6.7 Standard Zaradi izboljšanja carinske kontrole si carina prizadeva za sodelovanje z drugimi carinskimi upravami in za sklepanje sporazumov o medsebojni upravni pomoči. 6.8 Standard Zaradi izboljšanja carinske kontrole si carina prizadeva za sodelovanje z gospodarstvom in za sklepanje memorandumov o soglasju. 6.9 Prehodni standard Zaradi izboljšanja carinske kontrole carina v največji možni meri uporablja informacijsko tehnologijo in elektronsko poslovanje. 6.10 Standard Zaradi zagotavljanja skladnosti z carinskimi zahtevami carina ocenjuje komercialne sisteme gospodarskih subjektov, če ti sistemi vplivajo na carinske postopke. 7.1 Standard Carina uporablja informacijsko tehnologijo za podporo pri carinskih postopkih, kadar je stroškovno ugodna in učinkovita za carino in gospodarstvo. Carina določi pogoje za njeno uporabo. 7.2 Standard Pri uvajanju računalniških sistemov carina uporablja ustrezne mednarodno sprejete standarde. 7.3 Standard Informacijska tehnologija se v največji možni meri uvaja ob posvetovanju z vsemi neposredno zainteresiranimi strankami. 7.4 Standard Z novo ali spremenjeno notranjo zakonodajo se predvidijo: – načini elektronskega poslovanja kot alternativa dokumentaciji na papirju, – elektronski načini in načini dokazovanja pristnosti na papirju, – pravica carine, da zadrži informacije za lastno uporabo ter jih, kadar je primerno, z uporabo tehnik elektronskega poslovanja izmenja z drugimi carinskimi upravami in vsemi drugimi strankami, ki so upravičene po predpisih. 8.1 Standard Zadevne osebe lahko izberejo, da s carino poslujejo neposredno ali tako, da imenujejo tretjo stran, da deluje v njihovem imenu. 8.2 Standard Z notranjo zakonodajo se določijo pogoji, pod katerimi lahko oseba pri poslovanju s carino deluje za drugo osebo in v njenem imenu, in odgovornost tretjih strani do carine glede dajatev in davkov ter v primeru nepravilnosti. 8.3 Standard Carinska dejanja, pri katerih se zadevna oseba odloči poslovati za svoj račun, se ne smejo obravnavati manj ugodno in zanje ne smejo veljati strožje zahteve kot carinska dejanja, ki jih za zadevno osebo opravlja tretja stran. 8.4 Standard Oseba, imenovana kot tretja stran, ima v zadevah, ki se nanašajo na poslovanje s carino, enake pravice kot oseba, ki jo je imenovala. 8.5 Standard Carina tretjim stranem omogoči sodelovanje pri uradnih posvetovanjih z gospodarstvom. 8.6 Standard Carina določi okoliščine, v katerih ni pripravljena poslovati s tretjo stranjo. 8.7 Standard Carina v pisni obliki obvesti tretjo stran o svoji odločitvi, da z njo ne bo poslovala. 9.1 Standard Carina vsem zainteresiranim osebam zagotovi enostaven dostop do vseh tistih splošnih informacij, ki se nanašajo na carinsko zakonodajo. 9.2 Standard Kadar je treba razpoložljive informacije spremeniti zaradi sprememb carinske zakonodaje, upravnih dogovorov ali zahtev, carina spremenjene informacije zagotovi dovolj vnaprej pred začetkom veljavnosti sprememb, da jih lahko zainteresirane osebe upoštevajo, razen če ni vnaprejšnje obveščanje izključeno. 9.3 Prehodni standard Zaradi izboljšanja zagotavljanja informacij carina uporablja informacijsko tehnologijo. 9.4 Standard Na zahtevo zainteresirane osebe carina tako hitro in točno, kot je mogoče, zagotovi informacije v zvezi s posebnimi vprašanji, ki jih postavi zainteresirana oseba in se nanašajo na carinsko zakonodajo. 9.5 Standard Carina daje ne le posebej zahtevane informacije, temveč tudi vse druge zadevne informacije, o katerih meni, da bi morala z njimi seznaniti zainteresirano osebo. 9.6 Standard Pri dajanju informacij mora carina zagotoviti, da ne razkrije podrobnosti zasebne ali zaupne narave, ki zadevajo carino ali tretje strani, razen če takšnega razkritja ne zahteva ali dovoljuje notranja zakonodaja. 9.7 Standard Če carina ne more dati informacij brezplačno, znesek, ki ga zaračuna, ne sme presegati približnih stroškov opravljenih storitev. 9.8 Standard Na pisno zahtevo zadevne osebe carina svojo odločitev sporoči v pisni obliki v roku, ki ga določa notranja zakonodaja. Kadar je odločitev za zadevno osebo neugodna, se navedejo razlogi in pouk o pravici do pritožbe. 9.9 Standard Na zahtevo zainteresirane osebe carina izdaja zavezujoče odločbe pod pogojem, da carina razpolaga z vsemi informacijami, ki jih šteje za potrebne. 10.1 Standard Z notranjo zakonodajo se zagotovi pravica do pritožbe v carinskih zadevah. 10.2 Standard Pravico do pritožbe ima vsaka oseba, ki jo odločitev ali opustitev carine neposredno zadeva. 10.3 Standard Osebi, ki jo odločitev ali opustitev carine neposredno zadeva, se po tem, ko predloži zahtevo carini, navedejo razlogi za takšno odločitev ali opustitev v roku, ki ga določa notranja zakonodaja. To ima lahko za posledico pritožbo ali pa ne. 10.4 Standard Z notranjo zakonodajo se zagotovi pravica, da se najprej pritoži pri carini. 10.5 Standard Če carina zavrne pritožbo, ima pritožnik pravico do nadaljnje pritožbe pri organu, ki je neodvisen od carinske uprave. 10.6 Standard Na zadnji stopnji ima pritožnik pravico do pritožbe pri sodnem organu. 10.7 Standard Pritožbo je treba vložiti pisno in navesti razloge, na podlagi katerih je bila vložena. 10.8 Standard Za vložitev pritožbe zoper odločitev carine se določi rok, ta pa mora pritožniku omogočiti dovolj časa za preučitev izpodbijane odločitve in pripravo pritožbe. 10.9 Standard Kadar se pritožba vloži pri carini, ta ne zahteva samoumevno, da se skupaj s pritožbo vložijo morebitni dodatni dokazi, vendar v primernih okoliščinah omogoči razumen rok za vložitev takšnih dokazov. 10.10 Standard Carina odloči o pritožbi, kakor hitro je mogoče, in o tem pisno obvesti pritožnika. 10.11 Standard Če carina zavrne pritožbo, pisno navede razloge za to in pritožnika pouči o njegovi pravici do vložitve kakršne koli nadaljnje pritožbe pri upravnem ali neodvisnem organu ter o kakršnem koli roku za vložitev takšne pritožbe. 10.12 Standard Če se pritožbi ugodi, carina izvrši svojo odločitev ali odločbo neodvisnega ali sodnega organa, kakor hitro je mogoče, razen v primerih, ko se zoper odločbo pritoži carina.