30. člen MSKOO

Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov. V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo. Sklenjeno v Stockholmu dvaindvajsetega maja dva tisoč ena. text="---------------------------------------------------------------------- KEMIKALIJA DEJAVNOST POSEBNA IZJEMA ---------------------------------------------------------------------- aldrin* proizvodnja ne obstaja CAS št.: 309-00-2 uporaba lokalni ektoparaziticid insekticid ---------------------------------------------------------------------- klordan* proizvodnja kot je dovoljeno za CAS št.: 57-74-9 pogodbenice, navedene v registru uporaba lokalni ektoparaziticid insekticid termiticid termiticid v zgradbah in jezovih termiticid v cestah dodatek v lepilih za vezani les ---------------------------------------------------------------------- dieldrin* proizvodnja ne obstaja CAS št.: 60-57-1 uporaba za kmetijske dejavnosti ---------------------------------------------------------------------- endrin* proizvodnja ne obstaja CAS št.: 72-20-8 uporaba ne obstaja ---------------------------------------------------------------------- heptaklor* proizvodnja ne obstaja CAS št.: 76-44-8 uporaba termiticid termiticid v konstrukcijah hiš termiticid (podzemni) obdelava lesa se uporablja v kanalih s kabli pod zemljo ---------------------------------------------------------------------- heksaklorobenzen proizvodnja kot je dovoljeno za CAS št.: 118-74-1 pogodbenice, navedene v registru uporaba vmesni produkt topilo v pesticidih vmesni produkt v zaprtem sistemu, omejen na določeno lokacijo ---------------------------------------------------------------------- mireks* proizvodnja kot je dovoljeno za CAS št.: 2385-85-5 pogodbenice, navedene v registru uporaba termiticid ---------------------------------------------------------------------- toksafen* proizvodnja ne obstaja CAS št.: 8001-35-2 uporaba ne obstaja ---------------------------------------------------------------------- poliklorirani bifenili proizvodnja ne obstaja (PCB)* uporaba predmeti, ki se uporabljajo v skladu z določbami II. dela te priloge ----------------------------------------------------------------------" Opombe: (i) Razen če ni v tej konvenciji drugače določeno, se kemikalija, ki se nenamerno pojavlja kot onesnaževalo v sledeh v proizvodih in predmetih, ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi. (ii) Ta opomba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Kemikalija, ki se pojavlja kot sestavni del predmetov, ki so bili izdelani ali so se uporabljali pred začetkom veljavnosti ustrezne obveznosti v zvezi s to kemikalijo, se ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi, če je pogodbenica uradno obvestila Sekretariat, da se določena vrsta predmeta še naprej uporablja v tej pogodbenici. Sekretariat omogoči, da je tako obvestilo na voljo javnosti. (iii) Ta opomba, ki se ne uporablja za kemikalijo, katere imenu sledi zvezdica v stolpcu "kemikalija" v I. delu te priloge, se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Glede na to, da ni pričakovati, da bi večje količine kemikalije prišle v stik z ljudmi in okoljem med nastajanjem in uporabo vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, sme pogodbenica po obvestilu Sekretariata dovoliti proizvodnjo in uporabo količin kemikalije na seznamu te priloge kot vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejena na lokacijo in ki se kemično transformira pri proizvodnji drugih kemikalij, ki ob upoštevanju meril prvega odstavka Priloge D ne kažejo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. V uradnem obvestilu je treba navesti informacije o skupni proizvodnji in uporabi take kemikalije ali razumno oceno obsega skupne proizvodnje in uporabe ter informacije o vrsti postopka v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, vključno z obsegom onesnaženja končnega proizvoda z nespremenjeno vhodno kemikalijo – obstojnim organskim onesnaževalom ter z obsegom nenamernega onesnaženja v sledeh. Omenjeni postopek se uporablja, razen če ni v tej prilogi drugače določeno. Sekretariat omogoči, da so taka uradna obvestila na voljo Konferenci pogodbenic in javnosti. Taka proizvodnja ali uporaba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo. Taka proizvodnja ali uporaba mora prenehati v desetih letih, razen če prizadeta pogodbenica Sekretariatu ne pošlje novega uradnega obvestila; v tem primeru se desetletno obdobje podaljša za dodatnih deset let, razen če Konferenca pogodbenic po pregledu proizvodnje in uporabe ne odloči drugače. Postopek uradnega obveščanja je mogoče ponoviti. (iv) Vse posebne izjeme v tej prilogi lahko uporabljajo pogodbenice, ki so zase registrirale izjeme v skladu s 4. členom, razen za uporabo polikloriranih bifenilov v predmetih, ki se uporabljajo skladno z določbami II. dela te priloge, ki je dovoljena vsem pogodbenicam. Vsaka pogodbenica: (a) mora v skladu z revizijo Konference pogodbenic do leta 2025 pri odpravi uporabe polikloriranih bifenilov v opremi (na primer v transformatorjih, kondenzatorjih in drugih vsebnikih, ki vsebujejo zaloge tekočin) ukrepati v skladu z naslednjimi prednostnimi nalogami: (i) si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 10 odstotkov polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od pet litrov; (ii) si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 0,05 odstotka polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od pet litrov; (iii) si odločno prizadevati za prepoznavanje, označevanje in odstranitev iz uporabe opreme, ki vsebuje več kot 0,005 odstotka polikloriranih bifenilov, s prostornino, večjo od 0,05 litra; (b) mora skladno s prednostnimi nalogami iz pododstavka (a) spodbujati naslednje ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti in tveganja z nadzorom nad uporabo polikloriranih bifenilov: (i) jih uporabljati le v nepoškodovani opremi, ki ne pušča, in le na območjih, na katerih je mogoče tveganja zaradi izpusta v okolje čim bolj zmanjšati in stanje hitro popraviti; (ii) jih ne uporabljati v opremi na območjih, na katerih se prideluje ali predeluje hrana ali krma; (iii) pri uporabi na naseljenih območjih, vključno s šolami in bolnišnicami, uvesti vse upravičene ukrepe za zaščito pred izpadom električnega toka, ki bi lahko povzročil požar, ter redno pregledovati opremo, da ne bi puščala; (c) ne glede na določbe drugega odstavka 3. člena zagotavlja, da se oprema, ki vsebuje poliklorirane bifenile, kot je opisana v pododstavku (a), ne izvaža ali uvaža, razen za namene okolju primernega ravnanja z odpadki; (d) razen pri vzdrževanju in servisiranju ne dovoli predelave tekočin z večjo vsebnostjo polikloriranih bifenilov kot 0,005 odstotka za ponovno uporabo v drugi opremi; (e) si mora v skladu s prvim odstavkom 6. člena odločno prizadevati za čimprejšnje, najpozneje pa do 2028 okolju primerno ravnanje z odpadnimi tekočinami, ki vsebujejo poliklorirane bifenile, in z opremo, ki je onesnažena s polikloriranimi bifenili z vsebnostjo polikloriranih bifenilov, večjo od 0,005 odstotka, kar mora proučiti Konference pogodbenic; (f) namesto opombe (ii) v I. delu te priloge si mora prizadevati prepoznati druge predmete, ki vsebujejo več kot 0,005 odstotka polikloriranih bifenilov (na primer zaščitni zasloni, vulkanizirana smola in obarvani predmeti), ter ravnati z njimi skladno s prvim odstavkom 6. člena; (g) vsakih pet let pripravi poročilo o napredku pri odpravi polikloriranih bifenilov in ga predloži Konferenci pogodbenic skladno s 15. členom; (h) poročila, opisana v pododstavku (g), kot je ustrezno, obravnava Konferenca pogodbenic pri svojih pregledih v zvezi s polikloriranimi bifenili. Konferenca pogodbenic vsakih pet let ali v drugem časovnem presledku, kot je ustrezno, ob upoštevanju poročil prouči napredek pri odpravi polikloriranih bifenilov. text="------------------------------------------------------------------------ KEMIKALIJA DEJAVNOST SPREJEMLJIV NAMEN ALI POSEBNA IZJEMA ------------------------------------------------------------------------ DDT proizvodnja Sprejemljivi namen: (1,1,1-trikloro-2,2- nadzor nad prenašalci bolezni v bis(4-klorofenil)etan) skladu z II. delom te priloge CAS Posebna izjema: št.: 50-29-3 vmesni produkt pri proizvodnji dikofola vmesni produkt uporaba Sprejemljiv namen: nadzor nad prenašalci bolezni v skladu z II. delom te priloge Posebna izjema: proizvodnja dikofola vmesni produkt ------------------------------------------------------------------------" Opombe: i) Razen če ni v tej konvenciji drugače določeno, se kemikalija, ki se nenamerno pojavlja kot onesnaževalo v sledeh v proizvodih in predmetih, ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi. ii) Ta opomba se ne šteje kot sprejemljiv namen v zvezi s proizvodnjo in uporabo ali kot posebna izjema za namene drugega odstavka 3. člena. Kemikalija, ki se pojavlja kot sestavni deli predmetov, ki so bili izdelani ali so se uporabljali pred začetkom veljavnosti ustrezne obveznosti v zvezi s to kemikalijo, se ne šteje kot kemikalija na seznamu v tej prilogi, če je pogodbenica uradno obvestila Sekretariat, da se določena vrsta predmeta še naprej uporablja v tej pogodbenici. Sekretariat omogoči, da je tako obvestilo na voljo javnosti. iii) Ta opomba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo in uporabo za namene drugega odstavka 3. člena. Glede na to, da ni pričakovati, da bi večje količine kemikalije prišle v stik z ljudmi in okoljem med proizvodnjo in uporabo vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, sme pogodbenica po obvestilu Sekretariata dovoliti proizvodnjo in uporabo količin kemikalije na seznamu te priloge kot vmesnega produkta v zaprtem sistemu, ki je omejena na lokacijo in se kemično transformira pri proizvodnji drugih kemikalij, ki ob upoštevanju meril prvega odstavka Priloge D ne kažejo značilnosti obstojnih organskih onesnaževal. V uradnem obvestilu je treba navesti informacije o skupni proizvodnji in uporabi take kemikalije ali razumno oceno obsega skupne proizvodnje in uporabe ter informacije o vrsti postopka v zaprtem sistemu, ki je omejen na lokacijo, vključno z obsegom onesnaženja končnega proizvoda z netransformirano vhodno kemikalijo – obstojnim organskim onesnaževalom ter z obsegom nenamernega onesnaženja v sledeh. Omenjeni postopek se uporablja, razen če ni v tej prilogi drugače določeno. Sekretariat omogoči, da so taka uradna obvestila na voljo Konferenci pogodbenic in javnosti. Taka proizvodnja ali uporaba se ne šteje kot posebna izjema v zvezi s proizvodnjo ali uporabo. Taka proizvodnja in uporaba morata prenehati v desetih letih, razen če prizadeta pogodbenica Sekretariatu ne pošlje novega uradnega obvestila; v tem primeru se desetletno obdobje podaljša za dodatnih deset let, razen če Konferenca pogodbenic po pregledu proizvodnje in uporabe ne odloči drugače. Postopek uradnega obveščanja je mogoče ponoviti. iv) Vse posebne izjeme v tej prilogi lahko uporabljajo pogodbenice, ki so zase registrirale izjeme v skladu s 4. členom. 1. Odpravita se proizvodnja in uporaba DDT-ja, razen za pogodbenice, ki so uradno obvestile Sekretariat o svoji nameri, da bodo proizvajale in/ali uporabljale DDT. S tem se uvede register za DDT, ki je na voljo javnosti. Sekretariat vodi register za DDT. 2. Vsaka pogodbenica, ki proizvaja in/ali uporablja DDT, mora omejiti tako proizvodnjo in/ali uporabo zaradi nadzora nad prenašalci bolezni v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in smernicami za uporabo DDT-ja ter kadar pogodbenici niso na voljo varna, učinkovita in cenovno dostopna druga sredstva. 3. Če pogodbenica, ki ni vpisana v register za DDT, ugotovi, da potrebuje DDT za nadzor nad prenašalci bolezni, o tem čim prej obvesti Sekretariat, da bi se njeno ime dodalo v register za DDT. Obenem obvesti Svetovno zdravstveno organizacijo. 4. Pogodbenica, ki uporablja DDT, vsaka tri leta pošlje Sekretariatu in Svetovni zdravstveni organizaciji informacije o uporabljeni količini, pogojih uporabe in o pomenu snovi za pogodbeničino strategijo obvladovanja bolezni v obliki, ki jo predpiše Konferenca pogodbenic po posvetu s Svetovno zdravstveno organizacijo. 5. Zaradi zmanjšanja in končne odprave uporabe DDT-ja Konferenca pogodbenic spodbuja: (a) vsako pogodbenico, ki uporablja DDT, naj oblikuje in izvaja akcijski načrt kot del izvedbenega načrta, opisanega v 7. členu. Akcijski načrt vsebuje: (i) oblikovanje ureditvenih in drugih mehanizmov, s katerimi se zagotovi, da je uporaba DDT-ja omejena na nadzor nad prenašalci bolezni; (ii) uporabo ustreznih alternativnih proizvodov, metod in strategij, vključno s strategijami za obvladovanje odpornosti, s katerimi se zagotovi nadaljnja učinkovitost teh alternativ; (iii) ukrepe za krepitev zdravstvenega varstva in zmanjšanje pojavljanja bolezni. (b) pogodbenice, da v okviru svojih zmožnosti spodbujajo raziskave in razvoj varnih alternativnih kemičnih in nekemičnih proizvodov, metod in strategij za pogodbenice, ki uporabljajo DDT, kar mora ustrezati razmeram v teh državah in pri čemer se mora upoštevati cilj zmanjšanja zdravstvene in finančne obremenitve, ki jo povzroča bolezen. Pri izbiri alternativ ali kombinacij alternativ je treba predvsem upoštevati te dejavnike: tveganje za zdravje ljudi in učinke na okolje, ki jih povzročajo take alternative. Alternative, dejansko primerne za uporabo namesto DDT-ja, morajo pomeniti manjše tveganje za zdravje ljudi in za okolje, biti primerne za nadzor nad boleznijo v razmerah, ki so v prizadetih državah, ter morajo biti podprte s podatki, pridobljenimi z monitoringom. 6. Na svojem prvem zasedanju in vsaj vsaka tri leta mora Konferenca pogodbenic v posvetovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo oceniti nadaljnjo potrebo po DDT-ju kot sredstvu za nadzor nad prenašalci bolezni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih, okoljskih in gospodarskih informacij, vključno z informacijami o: (a) proizvodnji in uporabi DDT-ja ter na podlagi pogojev, navedenih v drugem odstavku; (b) razpoložljivosti, primernosti in načinu izvajanja oziroma uporabe alternativ za DDT ter (c) napredku pri povečevanju zmožnosti držav, da varno preidejo na široko uporabo takih alternativ. 7. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli umakne svoje ime iz registra za DDT s pisnim obvestilom Sekretariatu. Umik začne veljati na datum, določen v obvestilu. Določbe te priloge se uporabljajo za naslednja obstojna organska onesnaževala, ki nastajajo in se sproščajo nenamerno iz antropogenih virov: text="------------------------------------------------------------- Kemikalija ------------------------------------------------------------- poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) heksaklorobenzen (HCB) (CAS št.: 118-74-1) poliklorirani bifenili (PCB) -------------------------------------------------------------" Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani, heksaklorobenzen in poliklorirani bifenili nenamerno nastajajo in se sproščajo zaradi nepopolnega zgorevanja ali zaradi kemičnih reakcij pri termičnih procesih, v katere so vključeni organske snovi in klor. Navedene vrste industrijskih virov lahko tvorijo sorazmerno velike količine teh kemikalij in jih sproščajo v okolje: (a) sežigalnice odpadkov, vključno s sočasnim sežigom komunalnih, nevarnih ali medicinskih odpadkov ali usedlin komunalnih odplak; (b) peči v cementarnah, v katerih se sežigajo nevarni odpadki; (c) proizvodnja papirne kaše ob uporabi elementarnega klora ali kemikalij, iz katerih se sprošča elementarni klor za beljenje; (d) naslednji termični procesi v metalurgiji: (i) sekundarna proizvodnja bakra; (ii) peči za sintranje v železarstvu in jeklarstvu; (iii) sekundarna proizvodnja aluminija; (iv) sekundarna proizvodnja cinka. Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani, heksaklorobenzen in poliklorirani bifenili lahko nenamerno nastajajo in se sproščajo pri naslednjih vrstah virov, med katere spadajo tudi: (a) sežiganje odpadkov na prostem, vključno s sežiganjem na odlagališčih; (b) termični procesi v metalurgiji, ki niso omenjeni v II. delu; (c) drobna kurišča; (d) grelne naprave v gospodinjstvih in industriji, v katerih zgoreva fosilno gorivo; (e) peči, v katerih se kuri z lesom in drugimi gorivi iz biomase; (f) posebni kemični procesi, pri katerih nenamerno nastajajo obstojna organska onesnaževala, zlasti proizvodnja klorofenolov in kloranila; (g) krematoriji; (h) motorna vozila, zlasti tista, pri katerih se za pogon uporablja osvinčeni bencin; (i) uničevanje živalskih trupel; (j) barvanje tekstila in usnja (s kloranilom) ter finiširanje (bazna ekstrakcija); (k) obrati z drobilniki za izrabljena vozila; (l) vulkaniziranje bakrenih kablov; (m) rafinerije odpadnega olja. 1. V tej prilogi: (a) "poliklorirani bifenili" pomenijo aromatske spojine, ki nastanejo tako, da vodikove atome v molekuli bifenila (dva benzenova obroča, ki ju veže enojna vez ogljik-ogljik) nadomesti do deset atomov klora, ter (b) "poliklorirani dibenzo-p-dioksini" pomenijo triciklične aromatske spojine, sestavljene iz dveh obročev benzena, ki ju povezujeta dva atoma kisika, in iz vodikovih atomov, ki jih lahko nadomesti do osem atomov klora. "Poliklorirani dibenzofurani" pomenijo triciklične aromatske spojine, sestavljene iz dveh obročev benzena, ki ju povezujeta en atom kisika in ena vez ogljik-ogljik, ter iz vodikovih atomov, ki jih lahko nadomesti do osem atomov klora. 2. V tej prilogi je strupenost polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov izražena s pojmom toksične ekvivalentnosti, ki je mera za relativno toksično aktivnost raznih sorodnih snovi iz skupine polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov ter koplanarnih polikloriranih bifenilov v primerjavi s toksično aktivnostjo 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksina. Vrednosti faktorjev toksične ekvivalentnosti, ki se uporabljajo za namene te konvencije, so skladne s sprejetimi mednarodnimi standardi, vključno z vrednostmi faktorjev toksične ekvivalentnosti za sesalce Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1998 za poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane ter koplanarne poliklorirane bifenile. Koncentracije so izražene v toksičnih ekvivalentih. V tem delu so splošna navodila pogodbenicam za preprečevanje ali zmanjšanje izpustov kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu. Prednostno se obravnavajo pristopi za preprečevanje nastajanja in sproščanja kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu. Koristni ukrepi lahko vključujejo: (a) uporabo tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov; (b) uporabo manj nevarnih snovi; (c) spodbujanje predelave in recikliranja odpadkov in snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu; (d) nadomeščanje vhodnih snovi, ki so obstojna organska onesnaževala, ali vhodnih snovi, pri katerih obstaja neposredna povezava med snovmi in izpustom obstojnih organskih onesnaževal iz vira; (e) dobro gospodarjenje in programe preventivnega vzdrževanja; (f) izboljšave pri ravnanju z odpadki, katerih namen je prenehanje sežiganja odpadkov na prostem in drugih nenadzorovanih načinov sežiganja, vključno s sežiganjem na odlagališčih. Pri obravnavi predlogov za gradnjo novih objektov za odstranjevanje odpadkov je treba pretehtati alternative, kot so dejavnosti za zmanjšanje nastajanja komunalnih in medicinskih odpadkov, vključno s predelavo virov, ponovno uporabo, recikliranjem, ločevanjem odpadkov in z zavzemanjem za proizvode, ki ustvarjajo manj odpadkov. Pri tem pristopu je treba skrbno proučiti vprašanje javnega zdravja; (g) zmanjšanje teh kemikalij kot onesnaževal v proizvodih na najmanjšo možno mero; (h) izogibanje elementarnemu kloru ali kemikalijam, pri katerih se sprošča elementarni klor za beljenje. Koncept najboljših razpoložljivih tehnik ni namenjen predpisovanju kake posebne tehnike ali tehnologije, temveč upoštevanju tehničnih značilnosti objekta oziroma naprave, njene geografske lokacije in razmer v lokalnem okolju. Ustrezne tehnike nadzora za zmanjšanje izpustov kemikalij, uvrščenih na seznam v I. delu, so v glavnem enake. Pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik je treba na splošno in v posamičnih primerih posebej pretehtati naslednje dejavnike ter pri tem upoštevati verjetne stroške in koristi ukrepa ter načelo previdnosti in preprečevanja: (a) Splošni dejavniki: (i) vrsta, učinki in količina izpustov: tehnike se lahko razlikujejo glede na velikost vira; (ii) datum začetka obratovanja bodočih ali obstoječi objektov; (iii) čas, potreben za uvedbo najboljše razpoložljive tehnike; (iv) poraba in vrsta surovin, ki se uporabijo v procesu, ter energetska učinkovitost procesa; (v) potreba po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva izpustov na okolje in nevarnosti za okolje najmanjšo možno mero; (vi) potreba po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje; (vii) potreba po zagotavljanju zdravja in varstva pri delu; (viii) primerljivi postopki, objekti ali metode obratovanja, ki so bili uspešno preizkušeni v industrijskem obsegu; (ix) tehnološki napredek in spremembe v znanstvenih dognanjih. (b) Splošni ukrepi za zmanjšanje izpustov: pri obravnavi predlogov za gradnjo novih objektov ali za večje spremembe obstoječih objektov, v katerih se uporabljajo postopki, pri katerih se sproščajo kemikalije, uvrščene na seznama v tej prilogi, je treba predvsem pretehtati alternativne procese, tehnike ali prakse, ki so podobno koristne, vendar pri njih ne nastajajo in se ne sproščajo take kemikalije. Ob graditvi ali večji spremembi takih objektov bi se lahko pri ugotavljanju najboljših razpoložljivih tehnik poleg preventivnih ukrepov iz oddelka A V. dela upoštevali še ti ukrepi za zmanjšanje izpustov: (i) uporaba izboljšanih metod za čiščenje dimnih plinov, na primer termična ali katalitska oksidacija, odpraševanje ali adsorpcija; (ii) obdelava preostankov, odpadne vode, odpadkov in odpadnega blata s postopki, kot je na primer termična obdelava, ali postopki, pri katerih ti postanejo inertni, ali s kemičnimi procesi, ki jih razstrupljajo; (iii) sprememba procesov, s katerimi se doseže zmanjšanje ali odprava izpustov, na primer prenos v zaprte sisteme; (iv) sprememba zasnove procesov, s čimer se z nadzorom nad parametri, kot je temperatura sežiganja ali rezidenčni čas, izboljša zgorevanje in prepreči nastajanje kemikalij, uvrščenih na seznam v tej prilogi. Konferenca pogodbenic lahko oblikuje navodila v zvezi z najboljšimi okoljskimi praksami. 1. Pogodbenica, ki predlaga uvrstitev kemikalije na seznam Priloge A, B in/ali C, identificira kemikalijo, tako kot je opisano v pododstavku (a), ter kadar je to ustrezno, navede podatke o kemikaliji in produktih transformacije te kemikalije po merilih za pregled iz pododstavkov (b) do (e): (a) kemijska identiteta: (i) imena, vključno s trgovskim imenom ali imeni, tržnim imenom ali imeni in sinonimi, registrska številka po mednarodnem seznamu odkritih kemičnih snovi (CAS), ime po seznamu Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) ter (ii) struktura, vključno z navedbo izomer, kadar je to ustrezno, ter struktura kemijskega razreda; (b) obstojnost: (i) dokazi, da je razpolovna doba kemikalije v vodi daljša od dveh mesecev ali da je razpolovna doba v prsti daljša od šestih mesecev ali da je razpolovna doba v usedlini daljša od šestih mesecev, ali (ii) dokazi, da je kemikalija drugače dovolj obstojna, kar upravičuje njeno obravnavo po tej konvenciji; (c) bioakumulacija: (i) dokazi, da je faktor biokoncentracije ali faktor bioakumulacije kemikalije v vodnih vrstah večji od 5.000, ali če ti podatki niso na voljo, da je log Kow večji od 5; (ii) dokazi, da kemikalija vzbuja skrb zaradi drugih razlogov, na primer zaradi visoke biokumulacije v drugih vrstah, zaradi velike strupenosti ali ekotoksičnosti, ali (iii) podatki monitoringa iz živalstva in rastlinstva, ki kažejo, da je bioakumulacijski potencial kemikalije dovolj velik, da je obravnava take kemikalije po tej konvenciji upravičena; (d) zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje: (i) skrb vzbujajoče visoke izmerjene vrednosti kemikalije na lokacijah daleč stran od vira izpusta kemikalije; (ii) podatki monitoringa, ki kažejo, da se je lahko zgodil prenos kemikalije v okolju na velike razdalje po zraku, vodi ali s selitveno živalsko vrsto, z možnostjo za prehod v sprejemno okolje ali (iii) lastnosti, ki vplivajo na usodo kemikalije v okolju, in/ali rezultati modela, ki kažejo, da ima kemikalija zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje po zraku, vodi ali s selitveno živalsko vrsto, z možnostjo za prehod v sprejemno okolje daleč stran od virov izpusta kemikalije. Razpolovna življenjska doba kemikalije v zraku, ki močno migrira po zraku, mora biti večja kot dva dni in (e) škodljivi učinki: (i) dokazi o škodljivih učinkih na zdravje ljudi ali na okolje, ki upravičujejo obravnavo kemikalije po tej konvenciji, ali (ii) podatki o strupenosti ali ekotoksičnosti, ki nakazujejo zmožnost škodovanja zdravju ljudi ali okolju. 2. Pogodbenica predlagateljica, ki predlaga uvrstitev kemikalije na seznam, predloži izjavo z razlogi za zaskrbljenost glede kemikalije, v katero vključi, če je to mogoče, primerjavo podatkov o strupenosti ali ekotoksičnosti z izmerjenimi ali predvidenimi vrednostmi kemikalije, ki se pojavijo ali se predvidevajo zaradi prenosa v okolju na velike razdalje, ter predloži kratko izjavo o potrebi po globalnem nadzoru. 3. Pogodbenica predlagateljica glede na možnosti in svoje sposobnosti predloži dodatne informacije, ki podpirajo proučitev predloga iz šestega odstavka 8. člena. Pri oblikovanju predloga sme pogodbenica črpati strokovne podatke iz katerega koli vira. Namen pregleda je oceniti, ali je verjetno, da bo kemikalija zaradi prenosa v okolju na velike razdalje povzročila pomembnejše škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali okolje, tako da bi bilo upravičeno globalno delovanje. V ta namen je treba pripraviti opis tveganja, ki mora zajemati natančnejše informacije iz Priloge D in oceno le-teh ter mora, če je mogoče, vsebovati naslednje vrste informacij: (a) vire, vključujoč, kot je to ustrezno: (i) podatke o proizvodnji, vključno s količino in lokacijo; (ii) načine uporabe in (iii) sproščanje, na primer izpusti, izgube in emisije; (b) oceno nevarnih lastnosti za ciljni učinek ali ciljne učinke, ki vzbujajo skrb, vključno z upoštevanjem toksikoloških interakcij, pri katerih nastopa več kemikalij; (c) usodo v okolju, vključno s podatki in informacijami o kemičnih in fizikalnih lastnostih kemikalije, njeni obstojnosti ter o tem, kako so lastnosti kemikalije povezane z njenim prenosom znotraj segmentov okolja in med njimi, z degradacijo in s transformacijo v druge kemikalije. Navesti je treba ugotovljeno vrednost faktorja biokoncentracije ali faktorja bioakumulacije, razen če se oceni, da za to zadoščajo podatki monitoringa; (d) podatke monitoringa; (e) izpostavljenost na lokalnih območjih in še zlasti izpostavljenost zaradi prenosa v okolju na velike razdalje, vključno z informacijami o biološki raznovrstnosti; (f) vrednotenje tveganja, ocene tveganja ali opise tveganja na državni in mednarodni ravni ter informacije o označevanju in razvrstitvi nevarnosti, ki so na voljo, ter (g) status kemikalije po mednarodnih konvencijah. Pripraviti je treba oceno v zvezi z možnimi ukrepi za nadzor nad kemikalijami, obravnavanimi zaradi možne vključitve v to konvencijo, ki mora zajemati najrazličnejše možnosti, tudi upravljanje in odpravo. V ta namen je treba priskrbeti ustrezne informacije v zvezi s socialno-ekonomskimi vidiki, ki so povezani z možnimi ukrepi za nadzor, kar Konferenci pogodbenic omogoča sprejemanje odločitev. V teh informacijah morajo biti upoštevani različne zmožnosti pogodbenic in njihove razmere ter naslednji okvirni seznam točk: (a) zmogljivost in učinkovitost možnih ukrepov za nadzor pri doseganju ciljev zmanjšanja tveganja: (i) tehnična izvedljivost ter (ii) stroški, vključno z okoljskimi in zdravstvenimi stroški; (b) alternative (proizvodi in procesi): (i) tehnična izvedljivost; (ii) stroški, vključno z okoljskimi in zdravstvenimi stroški; (iii) zmogljivost in učinkovitost; (iv) tveganje; (v) razpoložljivost in (vi) dostopnost; (c) pozitivni in/ali negativni vplivi izvajanja možnih nadzornih ukrepov na družbo: (i) zdravje, vključno z javnim zdravjem, zdravstveno ekologijo in zdravjem pri delu; (ii) kmetijstvo, vključno z akvakulturo in gozdarstvom; (iii) rastlinstvo in živalstvo (biotska raznovrstnost); (iv) gospodarski vidiki; (v) gibanje v smeri trajnostnega razvoja in (vi) socialni stroški; (d) posledice nastajanja in odstranjevanja odpadkov (zlasti starih zalog pesticidov in čiščenja onesnaženih lokacij): (i) tehnična izvedljivost in (ii) stroški; (e) dostop do informacij in izobraževanje javnosti; (f) status zmogljivosti za nadzor in monitoring ter (g) katere koli druge dejavnosti nadzora na državni ali regionalni ravni, vključno z informacijami o alternativah in drugimi pomembnimi informacijami o obvladovanju tveganja.