60. člen MPSKMŽP

1. Pravica do zahtevka do odškodnine na podlagi odgovornosti prevoznika pri smrti ali poškodbi potnikov zastara: a) če jo uveljavlja potnik, v treh letih po dnevu nesreče; b) če jo uveljavljajo drugi upravičenci, v treh letih po dnevu potnikove smrti, vendar najpozneje v petih letih po dnevu nesreče. 2. Drugi zahtevki na podlagi prevozne pogodbe zastarajo v enem letu. Zahtevki na podlagi škode, ki je nastala zaradi dejanja ali opustitve, storjene bodisi z namenom tako škodo povzročiti ali pa iz malomarnosti in z zavedanjem, da bo taka škoda verjetno nastala, zastarajo v dveh letih. 3. Zastaralni rok za zahtevke iz drugega odstavka začne teči: a) za odškodnino zaradi popolne izgube: štirinajsti dan po poteku roka, določenega v tretjem odstavku 22. člena; b) za odškodnino zaradi delne izgube, poškodovanja ali zamude pri izročitvi, od dneva izročitve; c) v vseh drugih primerih, povezanih s prevozom potnikov: od dneva, ko poteče veljavnost vozovnice. Dan, na katerega začne teči zastaralni rok, v nobenem primeru ni vključen v rok. 4. S pisnim zahtevkom po 55. členu, ki so mu priloženi potrebni dokazni dokumenti, zastaralni rok neha teči do dneva, ko ga prevoznik pisno zavrne in vrne priložene dokazne listine. Če pritožbi delno ugodi, začne zastaralni rok spet teči za še sporni del pritožbe. Kdor se sklicuje na to, da je vložil zahtevke ali poslal odgovor in vrnil dokazne listine, mora to dokazati. Če se vložijo nadaljnji zahtevki, ki se nanašajo na isto zahtevo, to ne zadrži zastaranja. 5. Zastaranih zahtevkov tudi z nasprotno tožbo ali ugovorom ni mogoče več uveljavljati. 6. Za zadržanje in prekinitev zastaralnega roka sicer velja notranja zakonodaja.