4. člen

(1)Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko center za socialno delo za upravičenca do institucionalnega varstva določi oprostitev po merilih te uredbe, če je bila upravičencem zagotovljena nadomestna oblika bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.

(2)Upravičenci do nadomestne oblike bivanja in oskrbe po prejšnjem odstavku so osebe, ki se skladno s predpisanimi standardi socialno varstvenih storitev štejejo kot upravičenci do institucionalnega varstva.

(3)Za nadomestno obliko bivanja in oskrbe po prvem odstavku tega člena, za katero je možno uveljavljati oprostitev po tej uredbi, se šteje zagotavljanje storitev pri izvajalcu izven mreže javne službe, ki je o izvajanju programa oziroma storitve z uporabnikom storitve in občino, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče, sklenil dogovor, s katerim se je občina zavezala za plačilo ali doplačilo, in:

-       opravlja storitev institucionalnega varstva na podlagi dovoljenja za delo in ima oblikovano ceno v skladu s predpisano metodologijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev in je k ceni pridobil soglasje ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, ali

-       izvaja program stanovanjske skupine ali bivalne skupnosti in ima strokovno verifikacijo javnega socialnovarstvenega programa ter z lokalno skupnostjo dogovorjeno višino doplačila na podlagi prejete ponudbe izvajalca programa, ki vsebuje finančno konstrukcijo vseh stroškov programa z zagotovljenimi viri financiranja programa.

(4)Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka ter ne glede na prvi odstavek 7. člena in prvi odstavek 8. člena te uredbe lahko občina in izvajalec za posameznega uporabnika ali več uporabnikov v stanovanjski skupini ali bivalni skupnosti skleneta neposredno pogodbo, s katero se dogovorita o višini plačila.