Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode

V Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode (Uradni list RS, št. 67/03) se v 2. členu v 2. točki na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: »Škoda, ocenjena po tej metodologiji, je izenačena z neposredno škodo, ki jo določajo predpisi o odpravi posledic naravnih nesreč.«. V 4. točki se za besedami »snega in žleda« doda besedilo »ter zemeljskega plazu«. Na koncu besedila se doda stavek, ki se glasi: »Škodna skupina je tudi več škodnih primerov, ki nastanejo iz istega ali enakega razloga v daljšem časovnem obdobju, če je z zakonom določena vrsta škodnih primerov, in obdobje, ki se šteje kot škodna skupina.«. Za 6. točko se doda 7. točka, ki se glasi: »7. Za zemeljski plaz po tej uredbi se šteje zemeljski plaz in udor, ki ogrozi naselje ali več naselij, gradbene inženirske objekte zlasti objekte transportne infrastrukture oziroma drugo premoženje v velikem obsegu in ne vključuje usadov, podorov in drugih podobnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo zlasti intenzivne padavine, neurja in podobno.«.

V drugem odstavku 7. člena se za besedama »v primeru« doda besedi »zemeljskega plazu«.

V četrtem odstavku 8. člena se na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: »Če se škoda ocenjuje zaradi enakih ali različnih vrst nesreč v daljšem časovnem obdobju, določenem z zakonom, rok za izdelavo končne ocene škode začne teči z iztekom obdobja, določenega z zakonom.«.

Šesti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Cenovne osnove iz prejšnjega odstavka uprava praviloma objavlja v začetku leta, vendar le, če so se cene po posameznih področjih v preteklem letu povečale ali zmanjšale za več kot 10 odstotkov.«.

V 27. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. neto uporabne tlorisne površine stavbe, določene s SIST ISO 9836;«.

Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za izračun vrednosti stavbe pred nesrečo je osnova skupna neto uporabna tlorisna površina, ki se ugotovi v skladu s standardom SIST ISO 9836 na podlagi dejanskih izmer. Pri tem je treba prostore razvrstiti po naslednjih skupinah: A – prostori, ki so z vseh strani zaprti do polne višine in so v celoti pokriti (sobe, kuhinje, pisarne in podobno); B – prostori, ki niso zaprti z vseh strani do polne višine, so pa pokriti (lože, pokrite terase, nadstreški) in prostori, ki so pod ravnijo zemljišča (kleti); C – prostori, ki niso pokriti (odprti balkoni, nepokrite terase, vključno s pohodnimi podstrešji) z elementi (parapeti, venci, ograje).

(2)Pri izračunu vrednosti stavbe se upošteva povprečna cena za m˛ površine in sicer: – za prostore pod A 100 odstotkov vrednosti za m˛; – za prostore pod B 50 odstotkov vrednosti za m˛; – za prostore pod C 25 odstotkov vrednosti za m˛.

(3)Ne glede na prejšnja odstavka se povprečna cena za m˛ površine pri mansardnem in kletnem stanovanju v blokovni gradnji zmanjša za 10 odstotkov vrednosti.«.

V drugem odstavku 33. člena se za besedo »ocenjevanje« doda besedilo »vrednosti stavb pred nastankom«. V tretji alinei se na koncu besedila pika nadomesti s podpičjem in doda četrta alinea, ki se glasi: »– podatek o vrednosti za m2 površine (Vn).«.

Besedilo 34. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1)Škoda na stavbah po nesrečah se izračuna po obrazcu ŠK = Vo × SP.

(2)Vrednost stavbe pred nastankom škode se izračuna po obrazcu pri čemer je Vn = skupna vrednost vseh površin objekta, izračunana po 32. členu te uredbe, F = faza dograjenosti stavbe v odstotkih, izražena s faktorjem do 1,00, B = faktor za izvedbo iz 29. člena te uredbe, R = regijski faktor iz prejšnjega člena.«.

V prvem odstavku 39. člena se na koncu besedila črta pika in doda besedilo »ter oceno stroškov za odpravo posledic škodljivega delovanja voda na ogroženih območjih v skladu s predpisi o vodah.«.

V drugem odstavku 40. člena se črta besedi »ter jezbice«. V tretjem odstavku se za besedo »pragovi« doda beseda »jezbice«.

Za 40. členom se doda 40.a člen, ki se glasi:

(1)Škoda, ki jo povzroči zemeljski plaz obsega: – škodo na stavbah, gradbenih inženirskih objektih, zemljiščih in drugem premoženju na vplivnem območju zemeljskega plazu; – oceno stroškov nujnih stabilizacijskih del za vzpostavitev ponovnega ravnovesja hribinskih mas.

(2)Nujna stabilizacijska dela iz prejšnjega odstavka obsegajo dela za izvedbo nujnih gradbenih inženirskih objektov državnega pomena.«.

V drugem odstavku 45. člena se v zadnjem stavku besedilo »pričakovanih grosističnih odkupnih cenah v tekočem letu« nadomesti z besedilom »povprečnih grosističnih odkupnih cenah v preteklem letu.«.

V prvem odstavku 46. člena se spremeni 4. točka tako, da se glasi: »4. povprečne grosistične odkupne cene pridelkov v preteklem letu, zmanjšane pri suši za stroške neizvedenih agrotehničnih ukrepov.«.

Drugi odstavek 47. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Sestavni del te uredbe je priloga 8 s seznamom kultur, pričakovanim pridelkom in povprečnimi grosističnimi odkupnimi cenami. Priloga obsega tudi seznam živine, rib in školjk ter divjadi in povprečne grosistične odkupne cene.«. Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Sestavni del te uredbe je priloga 8.a, v kateri je določen delež neizvedenih agrotehničnih ukrepov na pridelkih zaradi suše. Pri drugih vrstah naravnih nesreč in neugodnih vremenskih razmer v skladu s to uredbo se stroškov neizvedenih agrotehničnih ukrepov ne ugotavlja, ker so praviloma enaki večjim stroškom pridelave.

(4)Uprava v sodelovanju s pristojno kmetijsko službo ali drugo strokovno organizacijo na področju kmetijstva izda priročnik z napotili in kriterij za razvrščanje kultur iz priloge 8. v razrede donosa.«.

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi: Škoda zaradi pozebe, suše ali toče se oceni po obrazcu pri čemer je P = pričakovan hektarski donos v kg/h; PGC = povprečna grosistična odkupna cena pridelka, zmanjšana pri ocenjevanju škode zaradi suše za neizvršene agrotehnične ukrepe v tolarjih; KP = prizadeta kmetijska površina v ha.«.

Peti odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Pri izgubi dohodka v večletnih nasadih se za nasade, za katere se v registrih pridelovalcev kmetijskih pridelkov vodijo tudi podatki o količinah letnega pridelka, kot pričakovani pridelek upošteva povprečen triletni hektarski donos, glede na v register prijavljene količine pridelka posameznega pridelovalca. Za nasade, za katere se v registrih ne vodi podatek o količini letnega pridelka, se upošteva povprečni triletni hektarski donos po zadnjih uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ali pristojne kmetijske službe, če podatkov ne spremlja Statistični urad Republike Slovenije. Pri tem se ne upošteva hektarski donos v letu, ko je bil bistveno znižan zaradi naravne nesreče oziroma neugodnih vremenskih razmer. Izguba dohodka se upošteva, če je poškodovanost večletnega nasada nad 80 odstotkov.«.

Priloga 8, seznam kultur, se nadomesti z novo prilogo 8, seznam kultur, in je sestavni del te uredbe. V prilogi 9 se obrazci 2, 3 in 6 nadomestijo z novimi obrazci 2, 3 in 6 in so sestavni del te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 224-16/2003-3 Ljubljana, dne 8. julija 2004. EVA 2004-1911-0027 mag. Anton Rop l. r. Predsednik Priloga 8: Seznam kultur Priloga 9: Obrazci 2, 3 in 6