Uredba o državnem lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo plinovoda M2 na odseku Rogatec–Rogaška Slatina

(1)S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87 in 12/89 ter Uradni list RS, št. 39/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) in prostorskih sestavin Družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) sprejme državni lokacijski načrt za rekonstrukcijo plinovoda M2 na odseku Rogatec–Rogaška Slatina (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d.o.o., pod številko naloge: 655/2002, v maju 2004, na podlagi idejnega projekta Rekonstrukcija magistralnega plinovoda na trasi Rogatec–Rogaška Slatina, strojne instalacije, gradbene konstrukcije in elektro instalacije, pod številko projekta P4M2.REK-B114/104A, ki ga je izdelal IBE, d.d., v juliju 2003. Poročilo o vplivih na okolje za rekonstrukcijo magistralnega plinovoda na trasi Rogatec–Rogaška Slatina je izdelal julija 2003 IBE, d.d., iz Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).

(1)Uredba o državnem lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo plinovoda M2 na odseku Rogatec–Rogaška Slatina (v nadaljnjem besedilu: uredba) določa: obseg ureditvenega območja, funkcijo ureditvenega območja, energetsko tehnične pogoje ureditvenega območja, okoljevarstvene in druge rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance. Državni lokacijski načrt določa ureditveno območje, funkcijo območja, potek, lego, zmogljivosti ter velikosti objektov in naprav, energetsko tehnične pogoje urejanja, okoljevarstvene in druge pogoje za izvedbo posegov v prostor, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj, in v prostorih Občine Rogatec in Občine Rogaška Slatina.

Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega zemljišče oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami, navedenimi po katastrskih občinah:

-        k.o. Ceste: 296/1, 296/2, 296/3, 297, 295, 324, 480/1, 323, 331, 333, 321, 319/2, 334, 335/1, 337/1, 338, 339, 341, 340, 280/1, 345, 346, 349, 326/2, 325, 78/2;

-        k.o. Brestovec: 436, 94, 95, 93, 90, *89, 96, 57, 58, 59, 62, 67/3, 77, 69, 71/1, 71/2, 71/3, 5/1, 437, 5/2, 9/2, 9/1, 10/2, 10/1, 12, 7/1, 18/1, 17, 24, 431/1, 428, 429, 440, 414/3, 414/2, 415/1, 415/2, 115;

-        k.o. Rajnkovec: 595, 24, 25, 26, 38, 41, 39/3, 40/2, 40/1, 40/3, 39/2, 39/1;

-        k.o. Rjavica: 110, 506/1, 107, 106/1, *21/1, 119, 134/43, 134/55, 134/56, 134/44, 510/4, 541, 134/78, 120/2, 516, 134/17, 134/16, 134/15, 120/3, 522/1, 122/1, 134/46, 131/22, 131/21, 131/20, 131/19, 131/18, 131/17, 131/16, 131/15, 131/14, 131/13, 128, 131/12, 131/11, 131/10, 131/9, 130/1, 131/5, 131/1, 131/3, 131/23, 192/1, 193, 189, 188/2, 188/1, 187/2, 187/3, 195/3, 497/3, 182, 195/2, 206/1, 207/1, 223/1, 224/1, 224/5, 224/2, *69, 229, 236, 277, 274, 272, 269/1, 268/1, 267/1, 292/2, 289/1, 288/1, 300/1, 287/1, 286/1, 300/3, 300/4, 301, 302, 304/1, 308/1, 309, 321/1, 321/2, 330/2, 330/1, 332/1, 336/1, 335/1, 344, 335/2, 405, 403/2, 413, 411, 500, 414, 415, 416, 457, 497/2, 456, 458/1, 451, 452, 450/1, 448/3, 448/2, 448/1, 450/3, 449/3, 483/3, 483/1;

-        k.o. Tržišče: 973, 658/1, 660/1, 657/1, 655, 649, 651, 647, 646, 643/2, 642, 643/1, 644/1, 624, *170, 625, 623, 949, 589/2, 589/5, 600, 620, 610, 609, 604, 606/3, 608;

-        k.o. Sveti Florijan: 1855/4, 1806/1, 1869, 1654, 1655, 1816/1, 1659/2, 1660/2, 1659/1, 1813, 1696, 1694/3, 1694/2, 1694/1, 1691, 1666, 1678, 1679, 1680, 1683/1, 1681, 1683/2, 1683/3, 1814, 1504/2, 1505/1, 1505/2, 1504/1, 1509/15, 1509/16, 1490/2, 1493, 1489/8, 1489/4, 1856/1, 1488/8, 1488/7, 1488/5, 1488/6, 1488/4, 1488/3, 1487/5, 1488/2, 1488/9, 1488/1, 1489/1, 1818/4, 1485/2, 1485/3, 1485/1, 1821/3, 1695, 1660/1;

-        k.o. Tlake: 979, 978, 949/1, 950/1, 884/5, 892/1, 895/3, 894, 900, 1045, 904/2, 904/1, 904/3, 905/3, 908/4, 884/7, 949/2, 908/1.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-        plinovod premera 500 mm in tlaka 70 bar z delovnim pasom od obstoječe mejne merilno regulacijske postaje Rogatec do oddajne čistilne postaje Rogaška Slatina;

-        območje mejne merilno regulacijske postaje (v nadaljnjem besedilu: MMRP) Rogatec, ki se zaradi izgraditve plinovoda predela in dogradi z oddajno čistilno postajo;

-        območje oddajne čistilne postaje (v nadaljnjem besedilu: OČP) Rogaška Slatina, ki se dogradi s sprejemno čistilno napravo.

(1)Rekonstrukcija visokotlačnega plinovoda M2 na odseku od MMRP Rogatec do OČP Rogaška Slatina se izvede s položitvijo plinovoda v dolžini 8177 m.

(2)Trasa plinovoda na večjem delu poteka vzporedno s traso obstoječega plinovoda na oddaljenosti 2 do 3 m od nje, na treh odsekih pa je odmik večji, in sicer:

-        na odseku od km 1+580 do km 1+960 ob potoku Odenca se trasa plinovoda od obstoječe trase odmakne za približno 25 m in prečka potok pod pravim kotom,

-        na odseku od km 2+950 do km 3+475 pri prečkanju griča Tržišče se trasa plinovoda od obstoječe trase odmakne za približno 100 m proti severu, pobočje prečka pravokotno na plastnice,

-        na odseku od km 5+940 do km 6+200 pri Rajnkovščici se trasa plinovoda od obstoječe trase odmakne za približno 20 m proti jugu.

(3)Trasi obstoječega in načrtovanega plinovoda se zaradi potrebnih obhodov posameznih objektov enkrat križata.

(4)Minimalna višina prekritja plinovoda mora biti 0,8 m, kjer je odmik plinovoda osnovne izvedbe od stanovanjske soseske, stanovanjskih blokov in posebnih objektov kategorije I. manjši od varnostnega odmika, mora znašati višina prekritja najmanj 1,1 m. Višina prekritja, kot dodaten varnostni ukrep je lahko tudi večja, vendar ne večja od 5 m. Višina prekritja pri križanju z železniško progo mora biti najmanj 2 m od nivoja tirnic. Višina prekritja pri križanju z glavno in regionalno cesto mora biti minimalno 1,5 m od nivoja cestišča. Omejitev največje višine prekritja ne velja za polaganje s posebnimi postopki.

(5)Plinovod se zgradi iz jeklenih cevi premera 500 mm in z različnimi debelinami stene, izračunanimi z upoštevanjem različnih načrtovanih faktorjev:

-        osnovna izvedba, načrtovani faktor f(0) = 0,6;

-        izvedba s povečano varnostjo 1. stopnje, načrtovani faktor f(0) = 0,5;

-        izvedba s povečano varnostjo 2. stopnje, načrtovani faktor f(0) = 0,4.

(6)Za kontrolo in vzdrževanje katodne zaščite je treba vgraditi stalna merilna mesta, na katerih je možno izvajati vse električne meritve za določanje parametrov katodne zaščite, vzdrževanje, kontrolo in nadzor.

Delovni pas, ki je potreben za izgradnjo plinovoda, sega 6 m na eno stran plinovoda in 10 m na drugo stran plinovoda. Ožji del pasu je namenjen deponiji materiala, širši del pa za prehod strojev, varjenje plinovoda in polaganje plinovoda v jarek. V območju objektov in ostalih ovir na trasi je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja, kar mora izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in pri montaži plinovodne cevi.

Za priključitev novega plinovoda se MMRP Rogatec dogradi z oddajno čistilno napravo DN500 ANSI 600. Predvidena OČP se postavi na platoju ob obstoječi OČP M2 DN 400.

V OČP Rogaška Slatina je treba izgraditi sprejemno čistilno postajo DN500 ANSI 600, ki sprejme čistilni kos iz OČP Rogatec. Za postavitev sprejemne čistilne postaje je potrebno razširiti obstoječi plato in ga ograditi.

(1)Trasa plinovoda prečka državne ceste na naslednjih stacionažah:

-        glavno cesto II. reda G2-107 (Celje–Šnetjur pri Celju–Šmarje pri Jelšah–Dobovec), št. odseka 1277 v stacionaži plinovoda km 2+890,

-        regionalno cesto III. reda R3-685 (Tekačevo–Rogaška Slatina–Rajnkovec), št. odseka 7450 v stacionaži plinovoda km 5+928.

(2)Trasa plinovoda prečka kategorizirane občinske ceste na naslednjih točkah:

-        lokalno cesto 358200 Rogatec–meja (Rogaška Slatina) v stacionaži plinovoda km 0+910,

-        javno pot 858860 Šipec v stacionaži plinovoda km 2+649,

-        lokalno cesto 356070 Rogaška Slatina–Brestovec v stacionaži plinovoda km 3+635,

-        lokalno cesto 356240 Rjavic–Takalce v stacionaži plinovoda km 5+306,

-        lokalno cesto 356130 Brestovec–Pristava v stacionaži plinovoda km 6+992,

-        javno pot 856910 Brestovec–Škrabl v stacionaži plinovoda km 7+315,

-        javno pot 857500 Ceste–Nezbiše v stacionaži plinovoda km 8+094.

(3)Križanje z glavno in regionalno cesto je treba izvesti z usmerjenim horizontalnim vrtanjem in direktnim uvlačenjem tovarniško obbetonirane plinovodne cevi ali s horizontalnim vrtanjem z vgradnjo zaščitne cevi. Križanje z občinskimi kategoriziranimi cestami in nekategorziranimi cestami in potmi je treba izvesti s položitvijo plinovoda brez zaščitne cevi v cestno telo. Pri tem mora biti višina nadkritja nad plinovodno cevjo minimalno 1,35 m. Vsa poškodovana vozišča morajo biti urejena kot so bila pred rekonstrukcijo plinovoda. Vsa križanja in približevanja s cestami je treba izvesti skladno s pogoji upravljavcev cest.

(1)Trasa plinovoda prečka regionalno železniško progo Grobelno–Stranje–Rogatec–državna meja v km 40+355 v stacionaži plinovoda km 5+824. Križanje je treba izvesti skladno z naslednjimi pogoji:

-        križanje železniške proge se izvede s podvrtavanjem s tehnologijo usmerjenega horizontalnega vrtanja in direktnim uvlačenjem plinovodne obbetonirane cevi ali s horizontalnim vrtanjem z vgradnjo zaščitne cevi;

-        predvideno križanje plinovoda z železniško progo mora potekati vsaj 10,0 m pred ali za propusti, mostovi, nivojskimi prehodi ali drugimi objekti;

-        globina križanja mora biti minimalno 2 m pod zgornjim robom tirnice do zgornjega roba zaščitne cevi in vsaj 0.90 m pod dnom odvodnega jarka;

-        kot križanja mora biti minimalno 60°;

-        v primeru uporabe zaščitne cevi morajo biti njihovi konci zatesnjeni in segati 5 m levo in desno, računano od osi skrajnega tira. V zaščitno cev mora na obeh koncih biti vgrajena kontrolna cev s premerom 80 mm zaradi kontrole morebitnega izpuščanja plina v prostor med zaščitno cevjo in plinovodom. Kontrolne cevi morajo biti izven progovnega pasu, na razdalji najmanj 10 m od osi skrajnega tira, z odprtinami, obrnjenimi navzdol, in postavljenimi na minimalni višini 2 m nad površino tal.

(2)Na železniško zemljišče ni dovoljeno posegati, deponirati materiala ali strojev, prav tako ni dovoljen uvoz na gradbišče preko železniškega zemljišča.

(3)Oddaljenost plinovoda od signalno varnostnih telekomunikacijskih kablov (v nadaljnjem besedilu: SVTK) mora biti pri križanju minimalno 0,5 m v zaščitni cevi pod železniškimi SVTK kabli, pri vzporednem poteku pa na odmiku minimalno 1 m.

Trasa plinovoda na več mestih prečka telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežje. Križanja plinovoda s podzemnim telefonskim omrežjem je treba izvesti tako, da poteka plinovod pod telefonskim kablom, na razdalji minimalno 0,50 m. Vsa mesta križanja se pred izkopom kanala zakoličijo, ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo s PVC cevmi. V sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projektno dokumentacijo za zaščito in prestavitev TK omrežja. Vsa križanja in približevanja s TK omrežjem je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca TK omrežja.

Horizontalna križanja plinovoda z vodovodi morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer ta pogoj ni možno izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Križanje mora biti izvennivojsko. Plinovod mora biti položen tako, da bo plinovodna cev najmanj 0,50 m nad ali pod vodovodom. V križa­njih, kjer ni na razpolago višinskih podatkov o vodovodu, je treba vodovod sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev je treba izvesti v fazi izvajanja. Izkop za plinovod je treba v območju vodovoda obvezno izvajati ročno. Vsa križanja in približevanja vodovodom je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca vodovoda.

Horizontalna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer ta pogoj ni možno izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Križanje mora biti izvennivojsko. Plinovod mora biti položen tako, da je plinovodna cev najmanj 0,50 m nad kanalizacijo. Vsa križanja in približevanja kanalizacijskim vodom je treba izvesti skladno s pogoji njihovega upravljavca.

Pri križanjih plinovodov mora svetla mera med plinovodoma znašati vsaj 0,50 m. Pri izvedbi križanja je treba upoštevati pogoje distributerja plina. V času gradnje ni dovoljen transport mehanizacije nad obstoječim plinovodom. V primeru, da je transport po plinovodu neobhodno potreben, je treba plinovodno cev zaščititi proti poškodbam (npr. s polaganjem jeklenih plošč). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno deponiranje izkopanega zemeljskega materiala in to na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodno cevjo.

(1)Trasa plinovoda na več mestih prečka nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje, in sicer 20 kV daljnovod, nizkonapetostni kabel in nizkonapetostno omrežje, ter omrežje javne razsvetljave. Pri križanju plinovoda z energetskimi kabli mora vertikalna razdalja znašati minimalno 0,30 m, energetske kable pa je treba ustrezno mehansko zaščititi. Pri paralelnem poteku mora razdalja med plinovodom in električnimi kabli znašati minimalno 1 m.

(2)Podzemne energetske vode je treba pred izkopom kanala za plinovod zakoličiti in izdelati sondažni izkop zaradi ugotovitve točne lokacije energetskega voda. Pred položitvijo plinovoda je treba podzemne energetske vode ustrezno zaščititi s PVC cevmi. Odkop se vrši pod strokovnim nadzorom upravljavca električnega omrežja.

(3)Izkopi v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, niso dovoljeni. Plinovod mora potekati minimalno 4 m od stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov.

(4)Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Omejiti je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da se tokovodnikom ne približajo na razdaljo manjšo od 3 m.

(5)Vsa križanja in približevanja elektroenergetskim vodom je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.

Gradbene posege s težkimi stroji je treba izvajati v suhem vremenu. Nastanek erozijskih pojavov je treba preprečevati s tehničnimi ukrepi in ustrezno zatravitvijo ter zasaditvijo gradbišč oziroma trase (vegetacijski pokrov), kar je še posebno pomembno na pobočnih delih trase. Po končani gradnji je treba vrniti reliefu prvotno obliko (zasipanje jam, odstranitev kupov jalovine itd.).

(1)Pri poteku plinovoda preko geološko nestabilnih in labilnih območij je treba izvesti ustrezne geološke raziskave pred začetkom del in predhodne sanacije teh površin ter graditi skladno s pogoji pristojnih geoloških in geomehanskih služb.

(2)Izvajalec gradbenih in montažerskih del mora prilagoditi mehanizacijo za dela po manj nosilnem terenu in tehnologijo montaže dejanskim razmeram na terenu.

(1)Vsa gradbena dela je treba izvajati izven časa najbolj intenzivnih poljskih opravil. Gradbišča morajo biti prostorsko omejena. Med gradnjo je treba ustrezno ravnati s plodno zemljo (odstranitev in deponiranje horizontov) in jo po gradnji vrniti nazaj v ustreznem vrstnem redu. Na njivskih površinah je treba depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, izravnati z nasutjem ustrezne prsti. Na melioriranih zemljiščih je treba vkopati plinovod 2 m pod površino.

(2)Na območju vinogradov in sadovnjakov je treba po potrebi prilagoditi smer poteka trte ali sadnega drevja oziroma prilagoditi potek notranjih poti.Treba je preprečiti vse poškodbe, ki lahko nastanejo zaradi gaženja, nepravilnega deponiranja, mešanja horizontov in podobno. Potrebno je preprečiti nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Vse dovozne poti do kmetij in do kmetijskih zemljišč je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Kmetijam na območju trase plinovoda je treba v času gradnje zagotoviti normalen razvoj in delo. Na prizadetih zemljiščih je treba zagotoviti nadomestilo za zmanjšanje uporabnosti (pridelovalne sposobnosti) zemljišč in motenje posesti med gradnjo.

(1)Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh minimalna. Krčitev drevja se izvede v delovnem pasu širine 16 m, trajno izkrčena površina pa mora ostati v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Pri poseku gozda je treba ohranjati nižjo grmovno zarast, višjo vegetacijo pa naj se tam, kje je to možno, le zniža. Rob presek mora biti valovit in višinsko razčlenjen. Po izgradnji plinovoda je treba zasaditi nove gozdne robove iz avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi zasaditveni načrt, ki vključuje ureditev vzdolžnega in prečnega profila gozdnih presek.

(2)Poseki in odstranitev dreves morajo biti načrtovani tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici. Med gradnjo je treba zagotoviti obvozne poti za dostop v gozd. Vse dovozne poti do gozda je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Vse posege v gozd in gozdni prostor v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdom načrtuje Zavod za gozdove Slovenije. Za izvedbo posameznih posegov pa je lahko izvajalec izbran na podlagi razpisa. Lastnikom gozdov je treba zagotoviti ustrezno odškodnino in pokriti stroške rekultivacije. Vsa urejanja in izvajanja na območju gozdnih zemljišč morajo biti izvršena v skladu s pogoji Zavoda za gozdove Slovenije in lastnikov gozdov.

(3)Zaradi preprečitve nekontroliranega transporta lesa po trasi načrtovanega plinovoda je treba urediti utrjeno gozdno vlako na naslednjih območjih:

-        na griču Tržišče po južnem delu trase plinovoda,

-        na območju Rajnkovščice po južnem delu trase plinovoda.

(1)Plinovod križa naslednje površinske vodotoke in odvodnike:

1.večje potoke:

-  trikrat Odenco,

-  enkrat Ribnik, Teršnico in Ločnico;

2.manjše potoke:

-  štirikrat pritoke Odence,

-  trikrat pritoki Sotle;

3.odvodnike:

-  štirikrat pritoke Odence,

-  petkrat odvodnike med Teršnico in Ločnico.

(2)Vodotoke je treba prečkati na najkrajši možni način. Pri prečkanju vodotokov je treba upoštevati naslednje pogoje: a)     pri prečkanju večjih potokov (Odenca, Ribnik, Teršnica, Ločnica):

-  teme zaščitenega plinovoda mora biti minimalno 1,30 m pod povprečnim dnom potoka (v vzdolžni smeri struge), ki je že bil reguliran. V primeru naravne struge mora biti ta višinska razlika vsaj 1,80 m;

-  potek poglobljenega dela plinovoda mora v območju prečkanja potekati na razdalji zgornjih robov brežine struge ter dodatno še po 3 m levo in desno. Prehod plinovodne cevi od poglobitve na normalno globino mora biti v nagibu 1: 2 ali bolj položno;

-  pri prečkanju plinovoda z naravnimi vijugastimi strugami je potrebno predvideti poglobitev plinovodne cevi tudi na lokaciji prečkanja z regulacijsko traso potoka (npr. izliv Ribnika v Odenco);

-  zavarovanje korita v območju prečkanja s plinovodom mora biti zaključeno z ustreznim stabilizacijskim pragom in zvezno priključeno na gor in dolvodno obstoječo strugo;

-  z gradnjo prečnih objektov v koritu ni dopustno zmanjševati vzdolžnega padca potoka, razen, če je to v skladu s splošnimi izhodišči urejanja predmetnega potoka;

-  pri vzporednem poteku plinovoda in struge potoka mora biti minimalni odmik cevi od bližnjega zgornjega roba brežine vsaj 5 m;

-  izdelana mora biti ustrezna projektna dokumentacija za »Prečkanje plinovoda z vodotokom«, ki mora vsebovati: tehnično poročilo, situacijo prečkanja, vzdolžni prerez obstoječe struge z vrisano niveleto eventualne regulacije, prečni prerez struge na območju prečkanja (min. 5 prerezov) z vrisanim eventualnim regulacijskim prerezom, detajl zavarova­nja (stabilizacije) korita v območju prečkanja; b)     prečkanje manjših potokov (pritoki Odence, pritoki Sotle) je treba obdelati v naslednji vsebini:

-  tehnično poročilo,

-  prikaz prečkanja na situaciji,

-  prečni prerez struge na območju prečkanja,

-  detajl zavarovanja korita v območju prečkanja; c)     pri prečkanju manjših potokov (pritoki Odence, pritoki Sotle) in odvodnikov (pritoki Odence, odvodniki med Teršnico in Ločnico):

-  teme zaščitenega plinovoda mora biti minimalno 1,10 m pod povprečnim dnom potoka (v vzdolžni smeri struge), ki je že bil reguliran. V primeru naravne struge mora biti ta višinska razlika vsaj 1,50 m;

-  potek poglobljenega dela plinovoda mora v območju prečkanja potekati na razdalji zgornjih robov brežine struge ter dodatno še po 1 m levo in desno. Prehod plinovodne cevi od poglobitve na normalno globino mora biti v nagibu 1: 2 ali bolj položno;

-  pri prečkanju plinovoda z naravnimi vijugastimi strugami je potrebno predvideti ustrezno poglobitev plinovodne cevi tudi na lokaciji prečkanja z regulacijsko traso potoka (npr. potok v Zg. Rjavici);

-  zavarovanje korita v območju prečkanja s plinovodom mora biti zaključeno z ustreznim stabilizacijskim pragom in zvezno priključeno na gor in dolvodno obstoječo strugo;

-  pri vzporednem poteku plinovoda in struge potoka mora biti minimalni odmik cevi od bližnjega zgornjega roba brežine vsaj 3 m.

(3)Pod vodotoki je predvidena montaža obbetonirane cevi, debelina betona 7 cm. Obbetoniranje cevi nadomešča dodatno mehansko zaščito izolacije. Vsa križanja in posega­nja v struge vodotokov je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca in lokalne ribiške družine ter Zavoda za ribištvo Slovenije.

(4)Vse ureditve strug na območjih prečkanj s plinovodom morajo biti usklajene tudi z veljavnimi ekološko naravnimi zahtevami povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih je treba v največji možni meri uporabljati naravne materiale (kamen, les, vegetativna zaščita). Preprečevati je treba divje prečkanje vodotokov s strojno mehanizacijo. Regulacija vodotokov naj se izvede le tam, kjer je to nujno potrebno.

(5)Pri zemeljskih delih v strugi potokov ne sme priti do nastanka začasnih ali trajnih mrtvic. Območje izstopa plinovoda je treba zavarovati s kamnometom ali podobnim zavarovanjem.

(6)Načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da so tudi po izgradnji možna normalna vzdrževalna dela na vseh vodotokih in odvodnikih, ki jih plinovod prečka. Omogočena morajo biti tudi eventualno potrebna regulacijska dela v kasnejšem obdobju.

(7)Med gradnjo je treba preprečiti izlitje in spiranje goriv in maziv v površinske vode in podtalnico. V območju visoke podtalnice je treba pazljivo izvajati vsa gradbena dela.

(8)Ureditev transportnih poti preko močvirij je odvisna od višine vode oziroma zamočvirjenosti določene lokacije oziroma območja v času gradnje. Pri prečkanju zamočvirjenih območij se uporabi politlak folija in izdela transportna cesta v nasutju debeline 0,40–0,50 m ustrezne širine (4–5 m). Na manj zamočvirjenih področjih je možno stabilizirati transportno pot s polaganjem lesenih kolov.

(1)Plinovod posega v območja naslednjih naravnih vrednot:

-        Dolino Sotle – hidrološka in geomorfološka naravna vrednota državnega pomena,

-        Potok Odenca – hidrološka naravna vrednota lokalnega pomena,

-        Ribnik na potoku Odenca in njegovem pritoku pri Sv. Florijanu – hidrološka, botanična in zoološka naravna vrednota lokalnega pomena.

(2)V območju poseganja v naravne vrednote, je le-te treba obnoviti, odstranjene živice in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestiti. Obrežno vegetacijo je treba ohranjati v največji možni meri in uničeno nadomestiti. S posegi v obrežno vegetacijo s seka­njem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem se ne sme spreminjati fizikalna lastnost obrežja. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini je treba ohranjati naravne elemente in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živice, posamezna drevesa in grme.

(3)Posek vegetacije, priprava gradbišč in gradnja naj se izvajata izven obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone ter prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Gnezd, kotišč, prenočevališč in drugih pomembnih delov življenjskega prostora živali se ne sme poškodovati ali uničiti. Gradnja naj se izvaja izven vegetacijske dobe.

(5)Med izvajanjem načrtovanih posegov je treba v največji možni meri uporabljati obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti se morajo izogniti vrednim habitatom. Pri prečkanju mokrotnih travnikov, pa tudi sicer, je treba za transportne poti uporabljati nasutja, ki so bila izvedena za obstoječi plinovod. Na odseku, kjer se trasi ločita, morajo transportne poti in deponije materiala čim ožje.

(6)Odpadnega materiala se ne sme odlagati v dolini Odence in južno od železniške proge.

(7)Nad gradnjo v območju naravnih vrednot je potreben nadzor pristojne službe varstva narave. V času gradnje je obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. V primeru najdbe geoloških naravnih vrednot je treba obvestiti pristojno službo varstva narave.

(8)Po gradnji je potrebna sanacija gradbišč – vzpostavitev prvotnega stanja: zatravitev (sejanje s senenim drobirjem) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.

Na trasi plinovoda ni evidentiranih območij kulturne dediščine. Zaradi precejšnje gostote znanih arheoloških območij mora investitor na območju posegov zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotni trasi in spremljajočih ureditev v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta, izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki in stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.

Pri gradnji morajo biti upoštevani vsi predpisi z vidika varstva pred hrupom. V času med 6. in 22. uro jakost hrupa na robu stanovanjskih območij ne sme presegati 60 dB. Gradnja mora potekati v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

V času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevati raznos materialov iz gradbišča. V primeru poškodb in nenadzorovanega izpuščanja plina mora upravljavec plinovoda preprečiti izpuščanje plina in ukrepati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo zraka, varstvo pred požarom in graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodnih omrežij.

Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami izveden skladno s predpisi s področja varstva pred požarom in graditve, obratovanja in vdrževanja plinovodnih omrežij ter opredeljenimi cevovodnimi razredi. Za vzdrževa­nje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno službo. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda je treba:

-        izvajati ustrezen nadzor trase,

-        zagotoviti stalno dostopnost trase plinovoda z mehanizacijo za popravilo eventualnih okvar,

-        plinovod vzdrževati skladno z navodili proizvajalca cevi: meritve katodne zaščite in gradbeno vzdrževanje,

-        traso plinovoda označiti na vseh prehodih prometnic in vodotokov in na mestih loma trase,

-        opravljati preizkuse izpuščanja plina.

Vse površine v oddaljenosti 1,25 m od nadzemnega dela plinovoda je potrebno izolirati z asfaltiranjem ali nasutjem 20 cm skalnate podlage. V ograjenem delu nadzemnega dela plinovoda je treba povečati odvodnost potencialne električne napetosti z ozemljitvami. Ozemljitev ograje je treba izvesti tako da je ograja na vsakih 10 m z dvema vijakoma vezana na ozemljitev. Ozemljiti je potrebno tudi vse nadzemne dele plinovoda.

(1)Pri izkopu jarka za plinovod je načelno treba upoštevati naklon 80° v zemljini III. kategorije in 90° v skalnatem terenu, oziroma izkopavati z naklonom, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine in glede na dejanske razmere na terenu. Pod asfaltnimi površinami je treba izkop jarka obvezno izvajati z vertikalnimi obodnimi stenami. Če zemljina tega ne dopušča, je potrebno jarek razpirati ali ga izkopati s stranicami pod dejanskim kotom notranjega trenja zemljine, ki ga določi geolog na terenu. V času gradnje plinovoda je treba paziti, da ne pride do posedanja obstoječih asfaltnih površin vzdolž jarka zaradi obremenitve z mehanizacijo. Jarek je treba zasipati z izkopanim materialom kolikor je ta primeren.

(2)Pred montažo je treba cevi razmestiti po trasi na lesene podstavke. Cevi je treba znotraj temeljito očistiti. Po prenehanju montaže je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi čepi, da se prepreči vstop umazaniji. Nadzemne dele instalacije je treba z zunanje strani peskati.

Pri gradnji plinovoda bo nastalo 2400 m 3 viškov materiala, ki morajo biti odpeljani na komunalno deponijo Tuncovec.

(1)Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoringa za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje. Pri določitvi točk monitoringa je treba smiselno upoštevati že izvedene meritve ničelnega stanja, določila te uredbe in mnenja nosilcev urejanja prostora. V delih kjer je to mogoče, je potrebno monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zrak, živi svet, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi verodostojna informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je treba zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni, investitor pa poskrbi za dostopnost podatkov.

(2)V času gradnje je obvezen kontinuiran geološko-geomehanski nadzor.

(3)Med izvajanjem del mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.

Gradbišče je treba organizirati tako, da gradbiščna baza ni locirana v neposredni bližini naselja, v območjih naravnih vrednot, naravne dediščine, kulturne dediščine ali v drugih varovanih območjih. Gradbišča je treba zavarovati tako, da se zagotovlja varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:

-        pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,

-        zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

-        promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,

-        zaradi varnosti prometa je treba izkopane jarke označiti in zavarovati, še posebno v nočnem času,

-        zagotoviti je treba nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

-        v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,

-        objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno za­ščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,

-        po izgradnji plinovoda je treba na območjih gradbišč in začasnih deponij vzpostaviti prvotno stanje,

-        v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja plinovoda, MMRP Rogatec in OČP Rogaška Slatina.

(1)Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(2)Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Druga odstopanja so dopustna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo.

S sprejemom te uredbe se za ureditveno območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Dolgoročni plan občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 (Uradni list RS, št. 39/90) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93);

-        Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za občino Rogatec (Uradni list RS, št. 27/99 in 99/00);

-        Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2002 (Uradni list RS, št. 1/01 in 83/03).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-19/2001-13 Ljubljana, dne 8. julija 2004. EVA 2004-2511-0180 Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l.

r. Predsednik