Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV 2×110kV Toplarna–Polje–Beričevo

(1)S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87 in 12/89 ter Uradni list RS, št. 39/90, 27/91, 72/95, 13/96 – kartografski del, 11/99 in 4/03) in prostorskih sestavin Družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96 – kartografski del, 11/99 in 4/03) sprejme državni lokacijski načrt za daljnovod 2×110kV Toplarna–Polje–Beričevo (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Ljubljana, pod številko projekta 5033 v maju 2004 na podlagi idejnega projekta DV 2×110kV Toplarna–Polje–Beričevo, ki ga je izdelal IBE, d.d. iz Ljubljane, pod št. D610 – A025/137A, mapi ME07A in ME07B, v oktobru 2003 in marcu 2004 in idejnega projekta krajinske ureditve, ki ga je izdelal LUZ, d.d., iz Ljubljane, pod št. 5264 v novembru 2001. Poročilo o vplivih na okolje za DV 2×110kV Toplarna – Polje–Beričevo je izdelal IBE, d.d., iz Ljubljane, pod št. D610 – A025/137B, mapa MG01, v oktobru 2003 in dopolnitev, pod št. D610 – A025/137C, mapa MG01/A v juniju 2004 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).

(1)Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV 2×110 kV Toplarna–Polje–Beričevo (v nadaljnjem besedilu: uredba) določa obseg ureditvenega območja, zasnovo urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično in krajinsko načrtovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem določil te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj, in v prostorih Mestne občine Ljubljana in Občine Dol pri Ljubljani.

(3)Oznake, navedene v 3., 6., 7., 8., 9., 13. in 23. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega naslednja zemljišča ali dele zemljišč po naslednjih katastrskih občinah: a)     podzemni kabel (koridor) med Termoelektrarno toplarno Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: TE-TOL) in razdelilno transformatorsko postajo Polje (v nadaljnjem besedilu: RTP Polje):

-  k.o. Moste (1730): 96/1, 127/2, 127/3, 127/4, 127/5, 127/8, 127/9, 127/10, 127/11, 127/13, 127/15, 127/17, 127/18, 127/19, 127/20, 127/26, 127/34, 127/53, 127/54, 127/105, 127/126, 127/169, 135/1, 136/1, 136/2, 136/7, 137/1, 137/9, 139/8, 533, 534/1, 534/2, 535, 536, 537, 538/1, 539/1, 540/1, 541/1, 542/1, 543/1, 544/1, 548/1, 1193/1, 1216, 1237/2, 1237/4, 1237/5, 1237/29;

-  k.o. Zadobrova (1771): 383/1, 623/2, 624/2, 625/2, 626/2, 626/5, 627/2, 627/4, 630/2, 630/4, 630/5, 630/6, 631/2, 631/4, 631/5, 631/8, 632/2, 632/4, 632/6, 632/7, 633/2, 633/4, 635/1, 635/2, 637/2, 637/3, 638/2, 638/3, 638/4, 638/5, 638/6, 639/1, 1452/3, 1452/4, 1456/2, 1456/3, 1459/4, 1459/9;

-  k.o. Slape (1772): 338/2, 338/4, 339/2, 339/4, 340/1, 340/2, 341/2, 341/3, 342/2, 343/2, 344/2, 344/4, 345/2, 345/3, 348/3, 348/5, 349/2, 349/4, 350/2, 350/4; b)     nadzemni vod (koridor) med RTP Polje in stebrom št. 6:

-  k.o. Zadobrova (1771): 338, 339/1, 339/2, 339/3, 339/4, 340/1, 340/3, 340/4, 340/7, 341, 342/1, 342/2, 344/3, 382, 383/1, 383/2, 384/1, 384/2, 384/3, 385, 386, 387, 388/1, 388/2, 391/5, 391/7, 392/1, 392/6, 392/7, 394/1, 394/2, 394/3, 394/4, 395, 396, 397/3, 397/4, 398, 399/1, 399/3, 399/4, 620/1, 620/4, 622/2, 622/10, 623/2, 623/3, 624/2, 624/6, 625/2, 1455/2, 1456/7, 1459/4, 1459/9, 1459/10, 1459/12, 1462/1; c)     podzemni kabel (koridor) med stebrom št. 6 in stebrom št. 7:

-  k.o. Zadobrova (1771): 316/1, 317/2, 319/2, 320/2, 320/4, 320/6, 322/7, 323/1, 323/2, 326/1, 327/1, 327/3, 330/2, 330/5, 331/2, 331/5, 333/3, 334/2, 339/3, 339/4, 340/1, 340/2, 340/3, 340/5, 340/6, 888/1, 888/2, 889/1, 889/2, 890, 891, 892, 893/3, 893/4, 894/2, 895/2, 895/3, 896/1, 896/2, 897/1, 897/2, 897/4, 897/5, 897/6, 898/1, 898/3, 899/1, 901/1, 901/3, 901/4, 908/8, 909/1, 909/8, 909/10, 909/13, 1445/4, 1463/2, 1464/2, 1466/24, 1491/10, 1491/11; č)    nadzemni vod (koridor) med stebrom št. 7 in razdelilno transformatorsko postajo Beričevo (v nadaljnjem besedilu: RTP Beričevo):

-  k.o. Podgorica (1759): 870/1, 870/2, 871, 872, 873/3, 875, 876, 881/1, 881/2, 882, 883/1, 885, 1380/1, 1382, 1413/1, 1413/2, 1413/3, 1413/10, 1413/13, 1413/14, 1413/17, 1413/18, 1413/19, 1413/20, 1413/21, 1413/25, 1413/26, 1413/27, 1414/16, 1414/22, 1414/23, 1414/24, 1414/52, 1414/55, 1414/56, 1414/57, 1414/61, 1420/1;

-  k.o. Beričevo (1760): 312/1, 313/1, 314, 315/1, 316/1, 317/1, 318/1, 323/1, 324/1, 325/1, 326/1, 327/1, 328/1, 329/1, 330/1, 331/1, 332/1, 333/1, 334/1, 335/1, 336/2, 337/1, 338/1, 339/1, 340/1, 341/1, 342/1, 343/1, 409, 410, 411, 412, 413/1, 414/1, 415/1, 416/1, 417/1, 418/1, 419/1, 420/1, 443/1, 443/2, 443/3, 443/4, 444/1, 445/1, 446/1, 447/1, 447/2, 448/1, 449/1, 450/1, 451/1, 452/1, 569/1, 569/6, 596/1, 598/1, 600/1, 601/2, 621/1, 621/2, 683, 685/1;

-  k.o. Zadobrova (1771): 909/1, 909/3, 909/9, 910/1, 910/2, 910/5, 911/1, 911/3, 911/4, 911/10, 911/11, 937/1, 937/2, 937/3, 938/1, 938/2, 939/1, 940/2, 940/4, 1383, 1393, 1401, 1402, 1403/1, 1405/1, 1405/2, 1405/3, 1405/4, 1405/5, 1405/6, 1405/28, 1405/30, 1405/31, 1411/1, 1411/2, 1411/8, 1423/57, 1423/60, 1423/61, 1423/62, 1423/63, 1423/64, 1423/174, 1423/175, 1423/217, 1423/218, 1423/251, 1423/252, 1423/253, 1423/255, 1423/258, 1423/259, 1423/261, 1423/271, 1423/275, 1423/276, 1423/277, 1423/278, 1437/3, 1469/3, 1469/6, 1469/13, 1493/1, 1494/1, 1494/7, 1495/17, 1495/18, 1497/54, 1513/2, 1513/5, 1513/8, 1513/9; d)     nadzemni vod (stojna mesta stebrov):

-  k.o. Podgorica (1759): 872, 873/3, 1413/17, 1414/16, 1414/23;

-  k.o. Beričevo (1760): 318/1, 323/1, 336/2, 414/1, 447/1, 448/1, 569/1, 621/1;

-  k.o. Zadobrova (1771): 339/4, 342/1, 387, 388/2, 397/3, 397/4, 398, 623/2, 624/2, 909/1, 911/1, 1405/2, 1405/5, 1405/6, 1423/57; e)     ostale ureditve (krajinske ureditve):

-  k.o. Zadobrova (1771): 338, 339/2, 379/1, 380, 381, 382, 383/1, 398, 399/1, 399/3, 399/4, 400, 401/1, 401/2, 619/3, 619/8, 620/1, 620/3, 620/4, 622/1, 622/2, 622/3, 622/8, 622/9, 622/10, 623/1, 623/2, 623/3, 624/2, 624/6, 624/7, 625/2, 625/6, 625/7, 626/2, 626/6, 626/7, 626/8, 627/2, 627/5, 627/6, 627/7, 630/2, 630/4, 630/5, 630/6, 630/7, 630/8, 631/2, 631/4, 631/5, 631/6, 631/7, 631/8, 632/2, 632/4, 632/5, 632/7, 633/2, 633/4, 633/5, 634/1, 634/4, 635/1, 635/2, 636/1, 638/4, 638/6, 1405/3, 1405/4, 1405/5, 1405/6, 1405/30, 1405/31, 1411/1, 1411/2, 1423/57, 1423/60, 1423/61, 1423/62, 1423/63, 1423/64, 1423/175, 1423/217, 1423/218, 1423/236, 1423/250, 1423/251, 1423/253, 1423/255, 1423/257, 1423/258, 1423/259, 1423/261, 1423/263, 1423/272, 1423/275, 1423/276, 1423/277, 1452/3, 1452/4, 1455/1, 1455/2, 1455/3, 1455/9, 1456/5, 1456/6, 1456/7, 1456/8, 1456/10, 1459/4, 1459/8, 1494/1, 1494/6, 1494/7, 1495/17; f)      telekomunikacijske povezave (izven sklenjenega ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta):

-  k.o. Moste (1730): 1237/4, 1237/5, 1237/6, 1237/26;

-  k.o. Beričevo (1760): 569/1, 569/2;

-  k.o. Zadobrova (1771): 377/2, 379/1, 380, 381, 382, 383/1, 623/2, 624/2, 1459/4, 1459/9.

(1)Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-        gradnjo podzemnega kabla vključno s telekomunikacijskimi povezavami;

-        gradnjo nadzemnega voda, vključno s stebri, ozemljitvami in telekomunikacijskimi povezavami;

-        krajinske ureditve.

(2)Daljnovod se izvede v dveh odsekih in sicer:

-        od TE-TOL do RTP Polje kot podzemni kabel;

-        od RTP Polje do RTP Beričevo kot nadzemni vod, razen na območju približevanja stanovanjskim objektom v Zadobrovi, kjer se izvede kot podzemni kabel.

(3)Ob gradnji daljnovoda se izvede še optična kabelska telekomunikacijska povezava TE-TOL – RTP Polje – RTP Beričevo z lokalnimi kabelskimi odseki v končnih objektih in v RTP Polje za potrebe daljnovodne zaščite in telekomunikacijskih povezav.

(1)V ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje vrste zemljišč: a)     zemljišča omejene rabe:

-  zemljišča v koridorju podzemnega kabla (zemljišča se po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami te uredbe, namenska raba zemljišč se ne spreminja, upošteva se pogoje omejene rabe),

-  zemljišča v koridorju nadzemnega voda, razen zemljišč stojnih mest stebrov (zemljišča se po končani gradnji vzpostavi v prejšnje stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami te uredbe, namenska raba zemljišč se ne spreminja, upošteva se pogoje omejene rabe); b)     zemljišča stebrov; c)     zemljišča krajinskih ureditev (zemljišča novih in nadomestnih zasaditev, na katerih se izvede nove ureditve v skladu z zahtevami te uredbe, namenska raba zemljišč se ne spreminja, upošteva se pogoje omejene rabe).

(2)Izven ureditvenega območja državnega lokacijskega načrta potekajo telekomunikacijske povezave do komandnih prostorov v TE-TOL, RTP Polje in RTP Beričevo.

(1)Daljnovod DV 2×110 kV Toplarna–Polje–Beričevo se izvede kot dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV.

(2)Dolžina odseka med TE-TOL in RTP Polje je 2992 m. Na tem odseku se daljnovod izvede v celoti kot podzemni kabel. Podzemni kabel poteka od 110 kV stikališča v TE-TOL po že zgrajeni podzemni kineti in nato od območja toplarne prek železniških tirov, območja Tovorne postaje Moste in območja južno od Letališke ceste do južnega roba Bratislavske ceste. Trasa je usklajena s traso predvidenega podaljšanja Bratislavske ceste in ureditvami transportno logističnega centra Ferport. Nato podzemni kabel poteka med drevoredom na zahodni strani Bratislavske ceste in se usmeri proti vzhodu po območju predvidenega infrastrukturnega koridorja v območju MP 4/1 Letališče do RTP Polje, kjer se en sistem vključi v RTP Polje, drugi pa preide na steber št. 1 v nadzemni vod. Podzemni kabel je sestavljen iz dveh sistemov s po tremi kabli in pripadajočima paroma telekomunikacijskih povezav. Podzemni kabel se položi v zemljo na dva načina in sicer z neposrednim polaganjem v zemljo v globini od 1,3 do 1,5 m ali s horizontalnim podvrtavanjem v globini 3,0 m. Način polaganja podzemnega kabla je odvisen od stanja na terenu, razpoložljivega prostora, zahtevnosti ter višinskega poteka križanja z ostalimi infrastrukturnimi objekti in vodi. Širina izkopa kabelskega kanala v primeru neposrednega polaganja v zemljo je 1,5 m. Razdalja med obema sistemoma v primeru horizontalnega podvrtavanja je 2,0 m. Na trasi se izvede ustrezno število kabelskih spojk z jaški velikosti 2,0×1,2×2,0 m.

(3)Dolžina odseka med RTP Polje in RTP Beričevo je 5146 m. Daljnovod na tem odseku se izvede kot nadzemni vod od RTP Polje do stebra št. 6 v dolžini 907 m in od stebra št. 6 do RTP Beričevo v dolžini 3581 ter kot podzemni kabel v dolžini 658 m med stebroma št. 6 in št. 7. Trasa daljnovoda poteka vzporedno z obstoječim daljnovodom DV 2×110 kV Beričevo–Polje, razen na kabelskem delu, kjer sledi zaščitni ograji avtoceste in se navezuje na stebra št. 6 in št. 7. Po prečkanju avtocestnega odseka Zadobrova–Šentjakob do Save daljnovod poteka vzporedno z avtocesto. Po prečkanju Save, območja Pečnika in glavne ceste II. razreda št. 108 Ljubljana (Črnuče)–Litija daljnovod poteka severno od te ceste do RTP Beričevo. Nadzemni vod ima 21 stebrov, ki se jih izvede kot jekleno predalčno konstrukcijo z dvosistemskimi stebri z obliko glave »sod«. Višina stebrov do spodnje konzole je od 13 m do 30 m, skupna višina stebrov pa je do 40 m. Stebre se vpne v štiri betonske temelje, razporejene na površini do 6×6 m. Stebre se ustrezno ozemlji. Na vodnik v razpetini med stebroma št. 1 in št. 2 se montira svetilke, vodnike med stebroma št. 1 in št. 3 ter med stebroma št. 14 in št. 15 pa se označi z označevalnimi kroglami. Stebre št. 1, št. 6 in št. 7 se opremi za prehod iz nadzemnega voda v podzemni kabel oziroma obratno. Podzemni vod med stebroma št. 6 in št. 7 se izvede od stebra št. 6 do območja stanovanjskih objektov ter od severnega roba Sneberske ceste do stebra št. 7 z neposrednim polaganjem v zemljo v globini od 1,3 do 1,5 m ter na območju stanovanjskih objektov in Sneberske ceste s horizontalnim podvrtavanjem v globini 3,0 m. Širina izkopa kabelskega kanala v primeru neposrednega polaganja v zemljo je 1,5 m. Razdalja med obema sistemoma v primeru horizontalnega podvrtavanja je 2,0 m. Sedanji daljnovod DV 2×110 kV Polje–Beričevo, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana, d.d., se na otoku v vzhodni avtocesti prilagodi tako, da se oba sistema daljnovoda preneseta na severni sedanji steber, sedanji južni steber pa se zarotira za 90° in uporabi kot steber št. 2 obravnavanega daljnovoda.

(4)Na celotni trasi se ob daljnovodu izvede optične telekomunikacijske povezave. Telekomunikacijske povezave se izvede od telekomunikacijskega prostora v TE-TOL po obstoječi podzemni kineti do 110 kV stikališča, kjer se prične podzemni kabel. Od tod se izvede telekomunikacijske povezave ob podzemnem kablu v štirih zaščitnih ceveh (po dve zaščitni cevi za posamezni sistem) do telekomunikacijskega prostora v RTP Polje. Iz telekomunikacijskega prostora v RTP Polje se izvede podzemni optični kabelski priključek do Vojašnice Franc Rozman Stane za potrebe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Telekomunikacijske povezave se nadalje izvede od telekomunikacijskega prostora v RTP Polje do telekomunikacijskega prostora v RTP Beričevo.

(5)Nadzemni vod se pred neposrednim udarom strele zaščiti z zaščitno vrvjo. Stebre nadzemnega voda se ozemlji z žarkastim ozemljilom s štirimi kraki dolžine do 30 m na krak.

(1)Vključitev podzemnega kabla v TE-TOL se izvede v obstoječem 110 kV stikališču na jugozahodni strani TE-TOL. Kabel 110 kV se izvede v polietilenskih ceveh iz kletnega prostora stikališča v betonsko kabelsko kineto, ki poteka vzdolž energetskih transformatorjev v TE-TOL in nadalje v predvideni kabelski kanalizaciji do izhoda iz območja TE-TOL. Pri tem se upošteva tudi križanje načrtovane kinete za nove plinske bloke na zahodni strani obstoječega glavnega pogonskega objekta TE-TOL.

(2)Vključitev v RTP Polje se izvede iz smeri TE-TOL z enim sistemom podzemnega kabla 110 kV Toplarna–Polje–(Beričevo), ki se priključi na novo načrtovani portal št. 1 v RTP Polje. Vključitev iz smeri Beričevega se izvede s (severnim) sistemom nadzemnega voda 110 kV (Toplarna)–Polje–Beričevo, ki se iz stebra št. 2 priključi na obstoječi portal št. 2 v RTP Polje. Iz tega portala se na sosednji portal št. 3 prestavi južni sistem daljnovoda DV 2×110 Beričevo–Polje (upravljavec Elektro Ljubljana, d.d.), ki se ga prestavi iz stebra št. 2 v otoku avtoceste na sosednji obstoječi steber. Portal št. 3 v RTP Polje se ustrezno opremi. Južni nadzemni daljnovodni sistem na točki RTP Polje v smeri proti Beričevemu predstavlja neposredno povezavo na podzemni kabel iz TE-TOL in s tem direktno zvezo TE-TOL- (RTP Polje) – RTP Beričevo.

(3)Daljnovod se v RTP Beričevo priključi na načrtovani daljnovodni polji št. 11 in št. 12 z obstoječimi portali. Polja se ustrezno opremi, kar pomeni izvedbo vseh gradbenih del (razen portalov) ter dobavo in montažo visokonapetostne opreme, sistemov krmiljenja, meritev in zaščite.

(4)Ker se vsa vključevanja v stikališča izvaja med obratovanjem le-teh, se izvede vse potrebne zaščitne ukrepe.

(1)Širina koridorja podzemnega kabla je 6,5 m. Določanje rabe prostora in izvajanje prostorskih ureditev se lahko z vidika magnetnega sevanja izvaja v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. V koridorju podzemnega kabla ni dopustno graditi objektov iz prvega območja povečanega varstva pred sevanjem ali določiti rabe prostora za dejavnosti, ki povzročajo daljše zadrževanje ljudi na tem območju. V koridorju se dopušča rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov, gradnja parkirišč ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Prostorske ureditve v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja podzemnega kabla. Zaradi varstva podzemnega kabla pred poškodbami je treba ob izvajanju kakršnih koli naknadnih ureditev v koridorju upoštevati višinski potek podzemnega voda. Za vse ureditve v koridorju je treba pridobiti soglasje lastnika objekta oziroma izvajalca gospodarske javne službe sistemski operater prenosnega omrežja.

(2)Travnik južno od Letališke ceste se po končanih delih vzpostavi v prejšnje stanje. Vrtičke v koridorju se odstrani in površino zatravi.

(3)Podzemni kabel ob Bratislavski cesti se izvede pod kolesarsko stezo tako, da se ob cesti ohrani dvojni drevored. Dela v drevoredu se izvaja s podvrtavanjem. V primeru poškodb koreninskega sistema zaradi izvedbe z izkopom se traso daljnovoda izvede tako, da se ohrani zahodno vrsto drevoreda, obcestno vrsto drevoreda pa se nadomesti z novimi istovrstnimi drevesi, pri čemer se uporabi sadike z obsegom debla od 20 do 30 cm.

(4)Prečkanje drevoreda ob Leskoškovi cesti se izvede tako, da drevored ni prizadet. Kolikor se posamezna drevesa med gradnjo poškoduje, se izvede nadomestne zasaditve.

(5)Os trase daljnovoda ob vojašnici Franc Rozman Stane se izvede tako, da se vedno zagotovi odmik osi daljnovoda minimalno 1,5 m od ograje vojašnice, razen na skrajnem jugovzhodnem delu, kjer daljnovod prečka območje vojašnice.

(6)Območje prehoda podzemnega kabla v nadzemni vod na mestu stebra št. 1 ob RTP Polje se dodatno zasadi. Pri zasaditvi se upošteva obstoječe nadzemne in podzemne vode. Z zasaditvijo se zastre poglede s Poti spominov in tovarištva (v nadaljevanju: POT) na novo načrtovani steber št 1. Med POT-jo in novo načrtovanim daljnovodom se izven koridorja nadzemnega voda zasadi skupine dreves in grmovnic, v koridorju pa grmovnice.

(7)Na območju stanovanjskih objektov ob Zadobrovški cesti se podzemni kabel izvede tako, da se v največji meri približa ograji avtoceste Zadobrova–Šentjakob, vendar ne bližje kot 2 m. Pri poteku podzemnega kabla ob stanovanjskih objektih se prestavi obstoječo pasjo uto na ustreznejšo lokacijo na dvorišču stanovanjskega objekta. Križanje podzemnega kabla s Snebersko cesto se izvede čim bolj pravokotno.

(1)Širina koridorja nadzemnega voda je 30 m. Določanje rabe prostora in izvajanje prostorskih ureditev v koridorju nadzemnega voda se lahko z vidika tehničnih pogojev izvaja v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV, s katerim so predpisani obvezni odmiki grajenih in naravnih objektov. V koridorju nadzemnega voda je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(2)Določanje rabe prostora in izvajanje prostorskih ureditev se lahko z vidika vplivov elektromagnetnega sevanja izvaja v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. V koridorju nadzemnega voda se dopušča rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov, kmetijske in gozdno gospodarske prostorsko ureditvene operacije in ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustna je gradnja parkirišč za vozila, ki ne prevažajo vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih materialov ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Prostorske ureditve v koridorju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja nadzemnega voda. Za vse ureditve v koridorju je treba pridobiti soglasje lastnika objekta oziroma izvajalca gospodarske javne službe sistemski operater prenosnega omrežja.

(3)Poseko gozda po prečkanju avtoceste se izvede v čim ožjem pasu in v čim bolj direktni liniji. Steber št 3. se locira za obstoječi gozdni otok na zemljiščih s parcelnimi št. 399/4, 401/2 in 401/3, vse k.o. Zadobrova. Ta gozdni otok se poveča v smeri proti severu.

(4)Zaradi zastiranja pogledov na steber št. 4 se med tem stebrom in obstoječo stanovanjsko pozidavo zasadi nov gozdni otok.

(5)Zaradi poseke na zemljiščih s parcelno št. 342/1 in 341, obe k.o. Zadobrova, se na zahodni strani ostanka gozdnega otoka izvede sanacijo gozdnega roba.

(6)Vse poseke gozdne vegetacije se izvede selektivno. V koridorju se na podlagi načrta sečnje, ki se ga izdela v projektni dokumentaciji, odstrani le drevesno vegetacijo, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečano za razdaljo letne rasti vegetacije. Grmovno vegetacijo se ohrani. Za nove zasaditve se uporabi avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.

(7)Na območju priključka Sneberje se izvede dodatno zasaditev z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo tako, da se oblikuje višinsko in tlorisno rahlo razgibano linijo. Pri tem se upošteva obstoječe nadzemne in podzemne komunalne in energetske infrastrukturne objekte, vode in naprave. Znotraj koridorja se zaradi zahtev po varnostnih višinah oziroma odmikih sadi srednje visoke grmovnice, izven koridorja daljnovodov pa tudi drevje in višje grmovnice.

(8)Na območju prečkanja Save in poteka prek obsavskega gozda se skupni koridor obstoječega in novega nadzemnega voda zmanjša na najmanjšo dopustno mero, da je oddaljenost med daljnovodnima osema 20 m. Poleg tega se uporabi višje stebre, da je poseka čim manjša. Posebni pogoji za ohranjanje narave in naravnih vrednot so določeni v 21. členu te uredbe.

(9)Stebre se oblikuje tako, da so po konstrukciji usklajeni z obstoječim daljnovodom. Pri določanju barv stebrov se upošteva značilnosti ozadja. Mikrolokacije stebrov se določi tako, da se smiselno upošteva omilitvene ukrepe, opredeljene v zgornjih odstavkih tega člena. Po postavitvi stebrov se površino med vogalnimi temelji povrne v prvotno stanje. Na izpostavljenih mestih se stebre obsadi.

(1)Vsa križanja cest se izvede z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov in pogojev upravljavcev cest. Križanja podzemnega kabla se izvede na ustrezni globini v zaščitni cevi in sicer z obbetoniranjem na globini približno 1,5 m ali s podvrtavanjem na globini približno 3,0 m. Križanje nadzemnega voda se izvede z zagotovitvijo ustrezne višine najnižjega vodnika nad cesto.

(2)Vsa križanja obstoječih in predvidenih železniških tirov na območju Tovorne postaje Moste se izvede v zaščitnih ceveh s podvrtavanjem na globini približno 3 m.

(3)Križanji nadzemnega voda z vzhodno avtocesto in Zasavsko cesto se zaradi varnosti zračnega prometa označi v skladu s 6. členom te uredbe.

(1)Zaradi gradnje daljnovoda ni treba prestavljati obstoječih komunalnih in energetskih vodov. Na mestih križanj se upošteva ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedne poteke daljnovoda s komunalnimi in energetskimi vodi obdela in zanje poda ustrezne tehnične rešitve. Kolikor se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.

(2)Križanja podzemnega kabla se izvaja nad ali pod linijo drugega komunalnega voda z vertikalnim odmikom vsaj 0,5 m. Če se daljnovod izvaja s polaganjem podzemnih kablov v odprti, izkopani jašek, se podzemne kable zaščiti z zaščitno cevjo polietilenske izvedbe in ustrezne dimenzije v dolžini 2,5 m na vsako stran križanja, na mestih križanj pa se podzemne kable preuredi iz trikotne formacije v vzporedno. Če se daljnovod izvaja s podvrtavanjem, se kable v celotni dolžini namesti v zaščitne cevi polietilenske izvedbe in ustrezne dimenzije, prazne prostore v zaščitnih ceveh in prostor med zaščitnimi cevmi samimi pa se zapolni z materialom, ki je dober prevodnik toplote.

(1)Pri vzporednem poteku podzemnega kabla, ki je izveden s horizontalnim podvrtavanjem, z obstoječim litoželeznim vodovodom premera 80 mm na območju Tovorne postaje Moste, vodovod na odmiku približno 7 m ni tangiran. Vodovodi ne smejo biti podvrženi negativnim vplivom (povečana korozija) objekta, zato se preuči morebitne škodljive vplive podzemnega voda na pretežno litoželezne vodovode in poda ukrepe za ustrezno zaščito vodovodov.

(2)Križanje podzemnega kabla z obstoječim plastičnima vodovodom premera 160 mm in obstoječima litoželeznim vodovodom premera 300 mm po Letališki cesti se izvede s podvrtavanjem pod vodovodoma na globini približno 3 m.

(3)Križanje podzemnega kabla z obstoječim litoželeznim vodovodom premera 300 mm po Bratislavski cesti na mestu križanja Bratislavske ceste se izvede s podvrtavanjem pod vodovodom na globini približno 3 m.

(4)Pri vzporednem poteku podzemnega kabla z obstoječim vodovodom premera 200/250 mm v koridorju južno od objektov Bauhaus in Intertrade med Bratislavsko in Leskoškovo cesto se vodovod na odmiku približno 2 m med gradnjo ustrezno zaščiti. Kolikor se podzemni kabel približa vodovodu na manj kot 1,5 m, se vodovod dodatno ustrezno zaščiti ali prestavi v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda. Vodovodi ne smejo biti podvrženi negativnim vplivom (povečana korozija) objekta, zato se preuči morebitne škodljive vplive podzemnega voda na pretežno litoželezne vodovode in poda ukrepe za ustrezno zaščito vodovodov.

(5)Križanje podzemnega kabla z obstoječim litoželeznim vodovodom premera 200 mm po Leskoškovi cesti se izvede s podvrtavanjem pod vodovodom na globini približno 3 m.

(6)Križanje podzemnega kabla z obstoječim jeklenim vodovodom premera 800 mm zahodno od objekta Gradis se izvede pod vodovodom na globini približno 3 m.

(7)Križanje podzemnega kabla z obstoječim vodovodom premera 300 mm, ki poteka v POT zahodno od RTP Polje, se izvede vsaj 0,5 m pod dnom vodovoda.

(8)Križanje podzemnega kabla z obstoječim vodovodom premera 300 mm, ki poteka po Sneberski cesti, se izvede pod vodovodom na globini približno 2,5 m.

(1)Pri poteku podzemnega kabla s podvrtavanjem na platoju Tovorne postaje Moste se obstoječo interno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode med gradnjo ustrezno zaščiti in po potrebi prestavi. Križanje podzemnega kabla z obstoječim kanalizacijskim zbiralnikom A9 premera 140 cm na območju tovorne postaje Moste se izvede s podvrtavanjem nad kanalom na globini približno 3 m.

(2)Križanje podzemnega kabla z obstoječim kanalizacijskim zbiralnikom A10 – zahodni krak – premera 180 cm južno od Bratislavske ceste se izvede nad kanalom na globini približno 1,5 m. Pri vzporednem poteku podzemnega kabla z obstoječim kanalizacijskim zbiralnikom A10 – zahodni krak – premera 180 cm južno od Bratislavske ceste mora potekati podzemni kabel vsaj 3 m od kanala.

(3)Križanje podzemnega kabla z obstoječim kanalom premera 90 cm po Bratislavski cesti na mestu križanja Bratislavske ceste se izvede s podvrtavanjem pod kanalom na globini približno 3 m.

(4)Križanje podzemnega kabla z obstoječim kanalom premera 80 cm po Leskoškovi cesti se izvede s podvrtavanjem nad kanalom na globini približno 3 m.

(5)Križanje podzemnega kabla z obstoječim kanalizacijskim zbiralnikom A12 premera 180 cm severno od objekta Gradis se izvede nad kanalom na globini približno 2,5 m.

(6)Križanje podzemnega kabla z obstoječim kanalom premera 40 cm, ki poteka po Sneberski cesti, se izvede s podvrtavanjem nad kanalom na globini približno 3,0 m.

(1)Križanje podzemnega kabla z obstoječim visokonapetostnim elektroenergetskim 10 kV podzemnim kablom v medtirju železniške proge se izvede v sklopu križanja obstoječih in predvidenih železniških tirov na območju Tovorne postaje Moste s podvrtavanjem na globini približno 3 m.

(2)Križanje podzemnega kabla z obstoječim visokonapetostnim elektroenergetskim 10 kV podzemnim kablom in obstoječim nizkonapetostnim elektroenergetskim 1 kV podzemnim kablom, ki prečkata Bratislavsko cesto 50 m severno od Letališke ceste, se izvede s podvrtavanjem pod elektro­energetskimi kabli na globini približno 3,0 m.

(3)Križanje podzemnega kabla z obstoječimi visokonapetostnimi elektroenergetskimi 10 kV podzemnimi kabli, ki potekajo prečno na Bratislavsko cesto v liniji koridorja severno od tovarne Julon, se izvede s podvrtavanjem pod elektroenergetskimi kabli na globini približno 3 m.

(4)Križanje podzemnega kabla z obstoječim visokonapetostnim elektroenergetskim 10 kV podzemnim kablom do transformatorske postaje Bauhaus jugozahodno od objekta Bauhaus se izvede vsaj 0,5 m pod elektroenergetskimi kabli.

(5)Križanje podzemnega kabla z obstoječim visokonapetostnim elektroenergetskim 10 kV podzemnim kablom do transformatorske postaje Papirografika ob Leskoškovi cesti se izvede s podvrtavanjem pod elektroenergetskim kablom na globini približno 3,0 m.

(6)Križanje podzemnega kabla z obstoječimi visokonapetostnimi elektroenergetskimi 10 kV podzemnimi kabli na Leskoškovi cesti se izvede s podvrtavanjem pod elektroenergetskimi kabli na globini približno 3,0 m.

(7)Križanje podzemnega kabla z obstoječim visokonapetostnim elektroenergetskim 10 kV podzemnim kablom na območju RTP Polje se izvede vsaj 0,5 m pod elektroenergetskim kablom.

(8)Križanje nadzemnega voda z obstoječim 20 kV daljnovodom zahodno od AC razcepa Zadobrova se izvede nad obstoječim daljnovodom.

(9)Križanje visokonapetostnega podzemnega voda po Sneberski cesti se izvede s podvrtavanjem pod elektroenergetskimi kabli na globini približno 3,0 m.

(10)Križanje nadzemnega voda z obstoječim 20 kV daljnovodom ob nogometnem igrišču južno od Reaktorskega centra Podgorica se izvede nad obstoječim daljnovodom.

(11)Zemeljska dela v pasu 2×1,5 m glede na os obstoječega podzemnega elektroenergetskega kabla se izvaja le ročno, v dogovoru in prisotnosti pooblaščenega predstavnika upravljavca energetskega kabla, pri izvajanju del pa se upošteva njegove eventualne dodatne zahteve. Zasipavanje odkopanega energetskega kabla se izvede šele, ko je s strani pooblaščenega predstavnika upravljavca podzemnega elektroenergetskega kabla pisno potrjeno, da je energetski kabel nepoškodovan oziroma je poškodba sanirana.

(1)Križanje podzemnega kabla z obstoječim jeklenim srednjetlačnim 1-barskim plinovodom premera 250 mm po Letališki cesti se izvede pod plinovodom z odmikom vsaj 0,50 m. Na mestu križanja se daljnovod izvede s podvrtavanjem.

(2)Križanje podzemnega kabla z obstoječim polietilenskim srednjetlačnim 1-barskim plinovodom premera 100 mm po Bratislavski cesti na mestu križanja Bratislavske ceste se izvede pod plinovodom z odmikom vsaj 0,50 m. Na mestu križanja se daljnovod izvede s podvrtavanjem.

(3)Križanje podzemnega kabla z obstoječim visokotlačnim 10-barskim plinovodom premera 250 mm Merilno regulacijska postaja (v nadaljnjem besedilu: MRP) Ljubljana–MRP Vevče severno od objekta Gradis se izvede pod plinovodom z odmikom vsaj 0,50 m. Na mestu križanja se daljnovod izvede s polaganjem podzemnih kablov v odprti jašek. Podzemni kabel se izvede v zaščitnih ceveh v vzporedni formaciji pod plinovodom. Pri križanju se upošteva vse tehnične pogoje glede katodne zaščite plinovoda in vpliva induciranih napetosti na plinovod.

(4)Pri križanju podzemnega kabla z zaščitno cevjo bodočega plinovoda pri prečkanju avtoceste južno od Sneberske ceste, se križanje izvede tako, da bo možno povezavo bodočega plinovoda na zaščitno cev izvesti brez dodatnih pogojev upravljavca daljnovoda.

(5)Križanje podzemnega kabla z obstoječim visokotlačnim 10-barskim plinovodom premera 150 mm MRP Ljubljana–MRP Zalog severno od Sneberske ceste se izvede pod plinovodom z odmikom vsaj 0,50 m. Na mestu križanja se daljnovod izvede s podvrtavanjem. Pri križanju se upošteva vse tehnične pogoje glede katodne zaščite plinovoda in vpliva induciranih napetosti na plinovod.

(6)Vse ureditve v pasu 2×5 m od visokotlačnega plinovoda se izvaja ročno in pod nadzorom upravljavca plinovoda. Morebitne ozemljitvene sisteme se odmakne od visokotlačnega plinovoda več kot 3 m.

(1)Križanje podzemnega kabla z obstoječo podzemno vročevodno kineto za napajanje objektov Bauhaus in Intertrade v koridorju južno od objektov Bauhaus in Intertrade se izvede vsaj 0,5 m pod kineto.

(2)Križanje podzemnega kabla z obstoječim podzemnim vročevodom (2 cevi) na območju Leskoškove ceste se izvede s podvrtavanjem pod vročevodom na globini približno 3,0 m.

(3)Križanje podzemnega kabla z obstoječim podzemnim parovodom severozahodno od objekta Gradis se izvede pod parovodom na globini približno 2 do 2,5 m.

(4)Pri križanjih podzemnega kabla z obstoječimi vročevodi in parovodi je treba z ustreznimi odmiki preprečiti medsebojni vpliv zaradi segrevanja posameznih vodov.

(1)Križanja podzemnega kabla z obstoječimi signalno varnostnimi in telekomunikacijskimi kabli (v nadaljnjem besedilu: SVTK kabli) na območju železniških tirov Tovorne postaje Moste pri izhodu iz TE-TOL se izvede s podvrtavanjem pod SVTK kabli na globini približno 3 m. Pri tem se SVTK kable po potrebi preuredi.

(2)Križanje podzemnega kabla z obstoječim telekomunikacijskim kablom po Letališki cesti se izvede s podvrtavanjem pod telekomunikacijskim kablom na globini približno 3 m.

(3)Križanje podzemnega kabla z obstoječim telekomunikacijskim kablom po Leskoškovi cesti se izvede s podvrtavanjem pod telekomunikacijskim kablom na globini približno 3,0 m.

(4)Križanje telekomunikacijskega voda po Sneberski cesti se izvede s podvrtavanjem pod telekomunikacijskimi vodi na globini približno 3,0 m.

(5)V skladu s 6. členom te uredbe se zagotovi priključek optičnega kabla iz RTP Polje za potrebe Ministrstva za obrambo.

Zaradi izvedbe daljnovoda ni potrebnih rušitev obstoječih objektov in naprav. Investitor daljnovoda je dolžan v skladu z določili poročila o vplivih na okolje lastnikom zemljišč ali ostalih nepremičnin v ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta izplačati odškodnine za omejitev rabe zaradi tehničnih predpisov o graditvi daljnovodov ter za zmanjšanje vrednosti nepremičnin in bivanjskih kvalitet.

Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev je treba upoštevati naslednje pogoje:

-        v neposredni bližini ureditev se v največji možni meri ohrani naravno obliko gozda,

-        prepreči se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti,

-        sečnje gozda se izvedene strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove, na podlagi detajlnega načrta,

-        sečnje v koridorjih daljnovoda se izvede selektivno, le do zahtevane varnostne višine oziroma odmikov, povečano za razdaljo letne rasti vegetacije,

-        kjer bosta prizadeta gozd in gozdni rob, se ju ustrezno sanira. Za sanacijo se uporabi avtohtone vrste v ustrezni sestavi,

-        na posameznih lokacijah se zasadi nadomestne gozdne otoke,

-        za vsa pripravljalna dela in ureditve v gozdnem prostoru je treba h gradbenemu dovoljenju obvezno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove,

-        omogoči se dostope do gozdov v času gradnje in po njej.

(1)Za ohranjanje narave in naravnih vrednot je treba upoštevati naslednje pogoje:

-        na odseku med TE-TOL in RTP Polje se ohrani oziroma nadomesti drevoreda ob Bratislavski in Letališki cesti;

-        na odseku med prečkanjem vzhodne avtoceste in Zadobrovo se ureditve v gozdnih otokih izvaja v skladu z 19. členom te uredbe;

-        na območju nižinskega obsavskega gozda, ki je opredeljen kot gozdna naravna dediščina, se poseke v območju koridorja izvede selektivno, le do zahtevane varnostne višine oziroma odmikov in v skladu z 19. členom te uredbe povečano za razdaljo letne rasti vegetacije. Skupna širina obstoječega in načrtovanega koridorja mora biti zmanjšana na čim manjšo možno širino;

-        na območju prečkanja Save in Stokalce se dela izvaja tako, da bo obvodna in vodoljubna vegetacija čim manj poškodovana;

-        na območju pod naseljem Pečnik, preko katerih poteka koridor nadzemnega voda, se v čim večji možni meri ohranja posamezna drevesa (z obrezovanjem); kolikor to ni možno, se na robu koridorja zasadi nadomestna drevesa.

(2)Poleg zgoraj navedenih je treba upoštevati še naslednje splošne pogoje:

-        z gradnjo se ne sme prizadeti naravno ohranjenih območij, na katerih niso neposredno predvidene prostorske ureditve ali gradbišča,

-        pri poteku ob drevesih se podzemni kabel izvede v zaščitni cevi z obbetoniranjem, da je segrevanja zemlje ob kablu čim manjše,

-        prepovedano je izpuščanje tekočin ali odlaganje kakršnegakoli materiala, saj to pomeni spremembe bivalnih razmer redkih in ogroženih živalskih vrst,

-        pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije se preveri preletne poti ptic in načrtuje morebitne omilitvene ukrepe, kot je označevanje daljnovodnih vodnikov in usmerjanje višine preleta z vegetacijo,

-        za zasaditve se uporablja avtohtono vegetacijo,

-        prostorske ureditve in gradbena dela na območjih mokrišč, vodotokov z obrežij in na poplavnih ravnicah se ne sme izvajati v času gnezditve sezone ptic in v času reprodukcije dvoživk (od marca do oktobra),

-        posebni pogoji za prostorske ureditve v gozdovih so določeni v 19. členu te uredbe.

Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitorji so dolžni omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

(1)Poseganje v tla se izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Površine, ki so v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravi oziroma zasadi. Pri ravnanju v času gradnje se upošteva določila 31. člena te uredbe.

(2)Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upošteva določila 23. člena te uredbe.

(3)V sklopu izdelave projektne dokumentacije se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal.

(1)Zaradi gradnje daljnovoda ali drugih prostorskih ureditev znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.

(2)Pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije in pri gradnji se posebno pozornost nameni območju prečkanja Save in Stokalce ter strugi dveh občasnih potokov, Grabna na desnem bregu in Studenčice na levem bregu Save.

(3)Dostop do stebra št. 11 se izvede na način, da se dodatno ne poškoduje brežine Save in da se v čim manjši meri posega v obvodno rastlinstvo.

(4)Trasa podzemnega kabla v celoti poteka po 3. območju varstva virov pitne vode, ki je zavarovan z odlokom o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/88). Pri gradnji in izkopih gradbenih jam za podzemni kabel se upošteva določila tega odloka in prepreči morebitna izlitja nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico.

(5)Trasa nadzemnega voda med RTP Polje in severnim delom Zadobrove poteka po 3. območju varstva virov pitne vode. Pri gradnji in izkopih gradbenih jam za stebre od št. 1 do št. 6, se upošteva določila prejšnjega odstavka te uredbe.

(6)Vse stebre daljnovoda in morebitne spremljajoče objekte se locira izven vodnih in priobalnih zemljišč, to je najmanj 15 m od zgornjega roba brežin Save oziroma na zunanji strani visokovodnih nasipov ter najmanj 5 m od zgornjega roba drugih vodotokov (Stokalca, Graben in Studenčnica).

(1)Območje ob RTP Polje se dodatno zasadi tako, da je načrtovani daljnovod čim manj vidno moteč za uporabnike POT.

(2)Kabelsko prečenje POT se izvede v primerni oddaljenosti od drevorednih dreves in na način, ki omogoča, da drevesa ostanejo nepoškodovana in da tudi v nadalje njihova rast ni ovirana. Koreninski sistem se varuje tudi ob sami gradnji.

(1)Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja daljnovoda niso potrebni.

(2)V času gradnje ne smejo biti presežene zakonsko določene ravni hrupa, upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.

(1)Vsi objekti in naprave, ki predstavljajo vire elektromagnetnih sevanj, morajo upoštevati uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in biti načrtovani ter izvedeni tako, da so vplivi na okolje čim manjši. Pri polaganju podzemnega kabla upošteva ustrezno fazno zaporedje vodnikov.

(2)V območju vojašnice Franc Rozman Stane se ne sme načrtovati in določati območij ali rabe prostora, ki so po uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju razvrščena v prvo območje povečanega varstva pred sevanjem.

Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da je v čim večji meri preprečeno dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenskih razmer v času gradnje.

(1)Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne sme poslabšati. Pri poteku podzemnega kabla po kineti v TE-TOL ter pri križanju podzemnega kabla in plinovodov se izvede ustrezne zaščitne ukrepe. Pri prehodu podzemnega kabla v nadzemni vod in obratno se upošteva zadostne odmike drugih objektov od stebrov.

(2)Varstvo pred požarom pri nadzemnem vodu se zagotovi z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov in z uporabo negorljivih materialov na objektih pod daljnovodom.

(1)Izgradnjo daljnovoda se lahko izvaja v dveh etapah, in sicer v eni etapi za odsek daljnovoda od TE-TOL do RTP Polje in v drugi etapi za odsek daljnovoda od RTP Polje do RTP Beričevo.

(2)Posamezna etapa mora predstavljati zaključeno funkcionalno celoto.

(1)Investitor daljnovoda:

-        zagotovi celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje;

-        pri določitvi točk monitoringa smiselno upošteva točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja, pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja pa se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;

-        točke spremljanja stanja zavaruje tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.

(2)Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva okolja in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, pristojni upravni organ zagotovi dostopnost podatkov.

(3)Dodatni ukrepi, ki jih izvede investitor na podlagi rezultatov prvih meritev in monitoringa, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        drugi ustrezni ukrepi.

(1)V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela načrt transportnih poti za gradnjo in lokacije stojnih mest mehanizacije za vlečenje kablov v podzemno kabelsko kanalizacijo in za podvrtavanje. Trase transportnih poti in lokacije se locira tako, da je v čim manjši meri prizadeto bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(2)Za potrebe gradbišč se v največji možni meri uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj začasnih novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:

-        zgradi se dostope, ki v državnem lokacijskem načrtu niso predvideni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank ali v času gradnje;

-        izvedejo začasne dostopne poti do gradbišč v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe prizadetega in sosednjih zemljišč;

-        vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred začetkom del ustrezno uredijo, po izgradnji daljnovoda pa po potrebi obnovijo;

-        objekte in infrastrukturne vode obnovijo oziroma sanirajo, če na njih pri gradnji objekta zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev pride do poškodb;

-        zagotovijo zavarovanje gradbišča, tako da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

-        na območjih, kjer bi bila lahko prizadeta tla, gradbene posege s težkimi stroji izvajajo v suhem vremenu;

-        ravnanje z rodovitnim delom prsti izvajajo po določilih v projektni dokumentaciji;

-        v najkrajšem možnem času odpravijo morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda;

-        v času gradnje zagotovijo vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotovijo takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Investitor daljnovoda poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje in pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev tudi:

-        v primeru, da na objektih, napravah in ureditvah ob transportnih poteh in ob gradbišču nastanejo škode, ki so posledica gradnje, se škodo sanira oziroma plača odškodnino;

-        pred začetkom gradnje se dokonča urejanje lastninskih razmerij;

-        nadomesti se izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki so začasno izvzete iz kmetijske rabe;

-        nadomesti, sanira ali povrne se nastalo škodo za vse objekte, naprave in ureditve, ki v državnem lokacijskem načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so prizadeti z izgradnjo daljnovoda;

-        krajane se tekoče obvešča o delih in posledicah: prašenje, vibracije, hrup itn. in možnih kratkotrajnih prekinitvah dobave pitne vode in električne energije;

-        pred začetkom gradnje se skupaj z upravljavci evidentira stanje obstoječe infrastrukture;

-        med gradnjo se zagotovi nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav;

-        krije se stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličb tras, spremembe tehnične dokumentacije obstoječe infrastrukture in eventualnih poškodb, prekinitev prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe prostorskih ureditev iz tega državnega lokacijskega načrta.

(1)Vse dimenzije in ureditve so natančneje določene v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, tras, lokacij, višin, globin in dimenzij ter tehnologije gradnje objektov, vodov, naprav in zasaditev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobi tehnične rešitve, ki so primernejše z energetsko–tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne poslabšajo prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor izvajanja te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

S sprejemom te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski planski akti:

-        Prostorske sestavine dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86 ter Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01 in 63/02);

-        Prostorske sestavine družbenega plana Občine Ljubljana Moste-Polje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 39/86 ter Uradni list RS, št. 51/92, 56/92, 10/94 in 61/98) za območje Mestne občine Ljubljana;

-        Prostorske sestavine družbenega plana Občine Ljubljana Bežigrad 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86 in 15/87 ter Uradni list RS, št. 27/92, 5/94, 10/94 in 72/98) za območje Mestne občine Ljubljana;

-        Prostorske sestavine dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list SRS, št. 11/86 ter Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94 in 61/98);

-        Prostorske sestavine družbenega plana Občine Ljubljana Bežigrad 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 15/87 in Uradni list RS, št. 27/92) za območje Občine Dol pri Ljubljani;

-        Prostorske sestavine družbenega plana Občine Ljubljana Moste Polje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 39/86 in Uradni list RS, št. 56/92) za območje Občine Dol pri Ljubljani;

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MM 5/1 Toplarna (Uradni list RS, št. 26/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje ŽG Ljubljana (Uradni list RS, št. 56/92);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP 1/2 Javna skladišča (Uradni list RS, št. 49/95 in 66/95);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP 4/1 Letališče (Uradni list RS, št. 70/95 in 13/99);

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M7 Zadobrova, Novo Polje, Zalog (Uradni list SRS, št. 3/88 ter Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99);

-        Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto B8 Beričevo (Uradni list SRS, št. 27/87, RS 27/92 in 61/98).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-19/2001-14 Ljubljana, dne 15. julija 2004. EVA 2004-2511-0204 Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l.

r. Predsednik