Pravilnik o štipendiranju sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev

S tem pravilnikom se določajo postopek in pogoji za podeljevanje štipendij sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem ter pomočnikom državnih tožilcev in državnih pravobranilcev (v nadaljnjem besedilu: kandidat) za podiplomski študij prava ter za specialistični študij prava v državi ali v tujini oziroma za strokovno usposabljanje na kakšnem drugem strokovnem področju (v nadaljnjem besedilu: študij), ki je povezano s sodniškim, tožilskim oziroma pravobranilskim delom.

Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vsako leto določi skupen obseg sredstev, namenjenih za štipendije, okvirno število štipendij, ki jih bo razpisalo, in najvišji možni znesek, ki ga bo dodelilo kot štipendijo.

Za stroške bivanja se štejejo le stroški prenočevanja v kraju izobraževanja in se priznajo pod pogoji in v višini, kot se priznavajo za zaposlene v organih, ki se financirajo iz državnega proračuna, ter na podlagi dokazila izvajalca izobraževanja, da se je štipendist udeležil izobraževanja. Stroški nakupa potrebne strokovne literature se vrnejo le za strokovno literaturo, predpisano za študij, in na podlagi računov, iz katerih je razviden naslov in avtor.

Ministrstvo objavi razpis za podelitev štipendij v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpis vsebuje naslednje podatke: – okvirno število razpisanih štipendij in najvišji znesek, ki ga bo ministrstvo dodelilo kot štipendijo; – skupen obseg sredstev, namenjenih za štipendije; – podatke, ki jih mora vsebovati prijava; – rok za prijavo. Rok za prijavo ne sme biti krajši kot petnajst dni.

Prijava na razpis mora vsebovati: – osebne podatke kandidata (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega ali začasnega prebivališča) z življenjepisom, naziv funkcije, ki jo opravlja, in naziv organa, pri katerem to funkcijo opravlja; – podatek o času opravljanja funkcije kandidata pri pravosodnem organu, kjer kandidat trenutno opravlja funkcijo; – program študija, iz katerega je razvidna vsebina, izvajalec, študijski načrt in stroški študija; – specifikacijo vseh stroškov študija glede na program študija ter predlog za višino štipendije; – dokazilo o vpisu na študij; – dokazilo o izpolnjenih dosedanjih obveznostih oziroma učnem uspehu na študiju. Ministrstvo oblikuje svoje mnenje k vsaki prijavi na podlagi podatkov, ki jih je predložil kandidat v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Na podlagi zbranih popolnih prijav ministrstvo v skladu z določbo 2. člena tega pravilnika določi obseg sredstev za štipendije za posamezne pravosodne organe (sodišče, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo). Pri tem upošteva še naslednja kriterija: – število vseh funkcionarjev v posameznem pravosodnem organu in – število popolnih prijav iz posameznega pravosodnega organa. Podatek o obsegu sredstev iz prvega odstavka tega člena ter popolne prijave skupaj z mnenjem iz prejšnjega člena ministrstvo posreduje pristojnim organom iz prvega odstavka 7. člena.

O podelitvi štipendije odloči naslednji organ: – za sodnike: sodni svet, – za državne tožilce in pomočnike državnih tožilcev: državnotožilski svet, – za državne pravobranilce in pomočnike državnih pravobranilcev: generalni državni pravobranilec. Pred odločitvijo o tem, katerim kandidatom se podeli štipendija, pristojni organ pridobi mnenje predstojnika posameznega organa ter upošteva naslednja merila: – potrebe posameznega organa za izobraževanje na določenem področju; – število dosedaj podeljenih štipendij za kandidata; – povezanost študija s pravnim področjem, na katerem kandidat dela; – število že opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti; – čas opravljanja funkcije pri pravosodnem organu, kjer kandidat trenutno opravlja funkcijo; – dosedanje kandidatovo publicistično delo in strokovno dejavnost; – izpolnjevanje kriterijev za oceno oziroma napredovanje; – oceno kandidatove službe oziroma dela. Odločitev o podelitvi štipendije obsega tudi predlog o določitvi višine štipendije. Sodni svet, državnotožilski svet in generalni državni pravobranilec ministrstvu posredujejo odločitev iz prvega odstavka v enem mesecu po prejemu dokumentacije iz zadnjega odstavka 6. člena.

Višino štipendije določi ministrstvo v okviru sredstev, določenih za posamezen pravosodni organ po prvem odstavku 6. člena, ob upoštevanju predloga štipendista in odločitve iz prejšnjega člena.

Na podlagi odločitve ministrstvo z izbranimi kandidati (v nadaljnjem besedilu: štipendist) sklene štipendijsko pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba). V pogodbi se določijo pravice in obveznosti štipendista in ministrstva ter višina štipendije in pogoji ter roki za izplačilo, skladno z določbami pravilnika. Štipendija oziroma njeni deli se izplačajo štipendistu na podlagi predloženih dokazil o upravičenosti do plačila.

Štipendist mora: – po končanem študiju opravljati funkcijo v pravosodnem organu najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje; – redno opravljati izpite in druge študijske obveznosti; – ob koncu vsakega semestra oziroma najmanj enkrat letno posredovati ministrstvu podatke oziroma dokazila o opravljenih izpitih in drugih študijskih obveznostih; – zaključiti študij v roku, določenim s pogodbo.

Štipendijsko razmerje preneha, če: – štipendist preneha s študijem ali ga ne zaključi v roku, določenem v pogodbi; – štipendistu med študijem ali po končanem študiju in pred potekom časa, določenega v prvi alinei prejšnjega člena, po lastni volji ali krivdi preneha funkcija v pravosodnem organu. V primeru prenehanja štipendijskega razmerja mora štipendist vrniti vse prejete zneske štipendije oziroma njenih delov, revalorizirane z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji za obravnavano obdobje. Ne glede na določbo zadnje alinee prvega odstavka štipendijsko razmerje ne preneha, če štipendist prične opravljati funkcijo v drugem pravosodnem organu, če je opravljanje nove funkcije v skladu s kadrovskimi potrebami pravosodja. Kadrovske potrebe pravosodja ocenjuje ministrstvo.

Rok za izpolnitev študijskih obveznosti oziroma študija lahko ministrstvo na prošnjo štipendista podaljša, če nastopijo izjemne in nepričakovane okoliščine, zaradi katerih štipendist ni mogel izpolniti svojih študijskih obveznosti oziroma zaključiti študija v roku, določenem v pogodbi. Za izjemne okoliščine iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti nepričakovana, dalj časa trajajoča bolezen, odsotnost zaradi starševskega dopusta, nepredvidene delovne naloge.

Ministrstvo ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka 11. člena, s sklepom, s katerim določi tudi rok vračila in znesek, ki ga je potrebno vrniti. Na prošnjo štipendista lahko določi obročno odplačevanje dolga. Pred izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka lahko ministrstvo pridobi predhodno mnenje predstojnika pristojnega pravosodnega organa.

Ministrstvo lahko s sklepom v celoti ali delno oprosti štipendista vračila štipendije, če študija iz opravičenih razlogov ni mogel uspešno zaključiti. Za opravičen razlog iz prejšnjega odstavka se štejeta zlasti nepričakovana, dalj časa trajajoča bolezen ali nastala invalidnost. Pred izdajo sklepa iz prvega odstavka lahko ministrstvo pridobi predhodno mnenje predstojnika pristojnega pravosodnega organa.

Do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) se za sodnike za prekrške uporabljajo določbe tega pravilnika.

Ta pravilnik se ne uporablja za že sklenjene štipendijske pogodbe, tudi če pravice in obveznosti iz njih še niso v celoti izpolnjene.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o štipendiranju sodnikov in državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 14/95).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 071-19-1/2004 Ljubljana, dne 16. junija 2004. EVA 2003-2011-0064 Zdenka Cerar l. r. Ministrica za pravosodje