4. člen

(1)Izhodišča za opredelitev vodovarstvenega območja temeljijo na:

1.naravnih danostih vodnega telesa in njegovega napajalnega območja, ki varujejo vodno telo pred onesnaženjem ali drugimi vrstami obremenjevanja,

2.dolgoročnem pomenu vodnega telesa za lokalni ali regionalni razvoj,

3.pogojih zagotavljanja pitne vode in zahtevah iz predpisov, ki urejajo pitno vodo,

4.ocenah o dejanskih in možnih poteh mikroorganizmov vzdolž toka vode do zajetja,

5.ocenah o dejanskih in možnih poteh kemijskih in fizikalnih onesnaževal vzdolž toka površinske in podzemne vode do zajetja,

6.tveganju za onesnaženje zaradi posegov v okolje iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in

7.stroških za vzpostavitev vodovarstvenega režima ter stroških za vzpostavitev tehnologije priprave in čiščenja vode, zajete iz vodnega telesa, ki je varovano z vodovarstvenim režimom.

(2)Pri ugotavljanju tveganja za onesnaženje je treba upoštevati vrsto posega v okolje ter s tem povezano ustreznost predvidenih tehnologij, mikrobiološke, kemijske in fizikalne lastnosti onesnaževal, ki bi lahko ogrozile vodno telo, ter naravne danosti napajalnega območja zajetja.

(3)Vodvarstveno območje mora biti določeno tako, da je na njem omogočeno izvajanje vodovarstvenega režima v obsegu in na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnega stanja vodnega telesa.

(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti vodvarstveno območje na območju, ki je že obremenjeno, določeno tako, da je na njem omogočeno izvajanje vodovarstvenega režima najmanj v obsegu in na način, ki zagotavlja znižanje tveganja za onesnaženje zaradi posegov v okolje iz priloge 1 tega pravilnika na raven, ki je sprejemljiva za odvzem vode.