Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-A)

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01) se v 11. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V 19. členu se prva alinea drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »– stanovanje, ki ga zakon določa kot primerno stanovanje, in v katerem prosilec živi oziroma v njem ne živi iz razlogov, ki niso na njegovi strani;«.

V 30. členu se v prvem odstavku na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če za izvajanje pravne pomoči ne določi odvetnika ali osebe iz enajstega odstavka 31. člena tega zakona, ki jo je predlagal prosilec, pristojni organ za BPP v odločbi navede razloge za takšno odločitev.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko odvetnik odkloni izvajanje pravne pomoči iz prvega odstavka 36. člena tega zakona le iz razlogov, na katere ne more vplivati. V tem primeru o tem takoj obvesti pristojni organ za BPP. O utemeljenosti razlogov odloča pristojni organ za BPP brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka.«. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek. Za dosedanjim osmim odstavkom, ki postane deveti odstavek, se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita: »Postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. V tem primeru se ne uporablja določba petega odstavka 32. člena tega zakona. Če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.«.

V 32. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Prosilec lahko prošnji priloži predlog za določitev odvetnika, ki bo izvajal storitve pravne pomoči, iz seznama po drugem odstavku 30. člena tega zakona ali osebe, vpisane v register iz enajstega odstavka 31. člena tega zakona.«. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.

V 40. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena mora napotnico strokovni službi za BPP vrniti oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, če ta obveznost izhaja iz napotnice.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, napotnice ne vrne v roku iz prejšnjega odstavka, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »četrtega odstavka tega člena«. Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

V 52. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo v evidenci 20 let po zadnjem vpisu v posamezni zadevi, nato pa se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »drugega odstavka tega člena«.

Za 52. členom se doda novo XI.A poglavje ter novi 52.a, 52.b, 52.c, 52.č, 52.d, 52.e, 52.f, 52.g, 52.h, 52.i, 52.j, 52.k, 52.l, 52.m in 52.n členi, ki se glasijo:

Če je za odločanje v civilni zadevi, v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prebiva v drugi državi članici Evropske unije, pristojno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: domači čezmejni spor), je ta oseba ne glede na državljanstvo upravičena do brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji po tem zakonu. Upravičenec iz prejšnjega odstavka je glede pravice do brezplačne pravne pomoči izenačen z upravičenci iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, če ni v tem poglavju določeno drugače.

Civilne zadeve po tem poglavju so civilne zadeve, za katere so v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, in zadeve, za katera so v skladu z zakonom, ki ureja delovna in socialna sodišča, pristojna delovna in socialno sodišče.

Ne glede na prvi odstavek 19. člena tega zakona se upravičencu iz 52.a člena tega zakona brezplačna pravna pomoč odobri, če verjetno dokaže, da zaradi razlike v življenjskih stroških med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva, in Republiko Slovenijo brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne zmore plačila stroškov pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem in stroškov sodnega postopka.

Ne glede na drugo alineo drugega odstavka 28. člena tega zakona se upravičencu iz 52.a člena tega zakona brezplačna pravna pomoč odobri za postopek pred sodiščem na prvi in drugi stopnji.

Upravičenec iz 52.a člena tega zakona ali organ, ki je pristojen za pošiljanje prošenj v državi članici Evropske unije, v kateri upravičenec prebiva, pošlje prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v Republiki Sloveniji ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Prošnja se pošlje pisno na obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti in se objavi v Uradnem listu Evropske unije, ali na obrazcu iz prvega odstavka 32. člena tega zakona. Prošnja mora biti izpolnjena v slovenskem jeziku, priložene listine pa prevedene v slovenski jezik. Če prošnja in priložene listine niso izpolnjene oziroma prevedene v slovenski jezik, jih ministrstvo, pristojno za pravosodje, vrne upravičencu oziroma organu iz prvega odstavka tega člena skupaj s poukom o uporabi slovenskega jezika v skladu s prejšnjim odstavkom. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje prošnjo s priloženimi listinami iz drugega odstavka tega člena sodišču, katerega organ za BPP je pristojen za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upravičencu iz 52.a člena tega zakona so pristojni organi za BPP naslednjih sodišč: – okrožnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji, – okrožnega sodišča, na območju katerega ima sedež okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji, – delovnega oziroma socialnega sodišča prve stopnje, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi na prvi stopnji.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se upošteva tudi okoliščina, ali ima upravičenec iz 52.a člena tega zakona sklenjeno zavarovalno pogodbo za kritje stroškov pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem ali stroškov sodnega postopka oziroma drugo možnost za kritje teh stroškov. Poziv za odpravo pomanjkljivosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločba ali sklep, s katerim pristojni organ za BPP odloči o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in napotnica se pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ki poskrbi za vročitev upravičencu iz 52.a člena tega zakona. Če je v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določen odvetnik, pristojni organ za BPP tudi njemu vroči izvod odločbe in napotnice. Ne glede na prvi in tretji odstavek 40. člena tega zakona napotnico strokovni službi za BPP vrne odvetnik iz prejšnjega odstavka. Če napotnice ne vrne v roku iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.

Če je za odločanje oziroma za izvršbo v civilni zadevi, v kateri je udeleženec ali stranka oseba, ki v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prebiva v Republiki Sloveniji, pristojno sodišče oziroma organ druge države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tuji čezmejni spor), je ta oseba ne glede na državljanstvo upravičena do pravne pomoči v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je določena v 52.g do 52.l členu tega zakona.

Upravičenec iz prejšnjega člena ima pravico do prvega pravnega nasveta po določbah tega zakona. Prvi pravni nasvet iz prejšnjega odstavka obsega tudi pojasnilo glede postopka vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah tega poglavja in pojasnilo glede listin, ki jih je potrebno priložiti prošnji v državi članici Evropske unije, v kateri ima sedež sodišče, pristojno za odločanje v zadevi, oziroma organ, pristojen za izvršbo.

Upravičenec iz 52.f člena tega zakona vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri okrožnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče. Prošnja se vloži pisno na obrazcu, ki ga določi Komisija Evropskih skupnosti in se objavi v Uradnem listu Evropske unije, ali na obrazcu, ki je določen s predpisi države članice Evropske unije, v kateri ima sedež sodišče, pristojno za odločanje v zadevi, oziroma organ, pristojen za izvršbo. Sodišče iz prejšnjega odstavka pošlje prošnjo skupaj s priloženimi listinami ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: organ pošiljatelj), razen če niso izpolnjeni pogoji iz 52.f člena tega zakona ali če je zadeva očitno nerazumna. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če obstajajo okoliščine in dejstva iz drugega odstavka 24. člena tega zakona. Zoper odločitev, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne pošlje organu pošiljatelju, ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Ta zadeva se v upravnem sporu obravnava kot nujna. Nagrada in dejanski stroški odvetnika za sestavo tožbe in za zastopanje v upravnem sporu ter sodne takse za tožbo se krijejo iz sredstev po 44. členu tega zakona, če upravno sodišče tožbenemu zahtevku ugodi. Če upravno sodišče tožbo zavrže oziroma tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, plača vse stroške tožnik sam. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravičenec iz 52.f člena tega zakona prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pošlje neposredno organu, ki je pristojen za sprejemanje prošenj v državi članici Evropske unije, v kateri ima sedež sodišče, pristojno za odločanje v zadevi, oziroma organ, pristojen za izvršbo (v nadaljnjem besedilu: organ prejemnik).

Prošnja, ki jo sodišče pošlje organu pošiljatelju, mora biti izpolnjena v jeziku, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije kot jezik, v katerem država članica Evropske unije, v kateri je organ prejemnik, sprejema prošnje. V ta jezik morajo biti prevedene tudi priložene listine. Če strokovna služba za BPP prejme prošnjo oziroma listine, ki niso izpolnjene oziroma prevedene v jezik iz prejšnjega odstavka, zagotovi prevod. Strokovna služba za BPP pomaga upravičencu iz 52.f člena tega zakona pri izpolnjevanju prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in poskrbi, da so prošnji priložene vse listine, ki jih je po njenem mnenju potrebno priložiti.

Organ pošiljatelj pošlje prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s priloženimi listinami organu prejemniku v 15 dneh od prejema prošnje in listin v jeziku iz prvega odstavka 52.i člena tega zakona.

Če poziv za odpravo pomanjkljivosti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odločitev pristojnega organa o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in druge listine, ki so povezane z odločanjem o odobritvi brezplačne pravne pomoči, prejme organ pošiljatelj, jih pošlje okrožnemu sodišču iz prvega odstavka 52.h člena tega zakona. Sodišče iz prejšnjega odstavka zagotovi prevod poziva, odločitve oziroma listin in jih vroči upravičencu iz 52.f člena tega zakona. Če poziv, odločitev oziroma listine iz prvega odstavka tega člena prejme neposredno upravičenec iz 52.f člena tega zakona, pa niso prevedene v slovenski jezik, zagotovi prevod sodišče iz prvega odstavka tega člena. Če mora upravičenec iz 52.f člena tega zakona prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči popraviti ali dopolniti, se uporabljajo določbe 52.i člena tega zakona.

Pristojni organ za BPP zahteva od upravičenca iz 52.f člena tega zakona vrnitev stroškov prevoda iz 52.i in 52.k člena tega zakona, če je prošnja za brezplačno pravno pomoč v državi članici Evropske unije, v kateri je organ prejemnik, pravnomočno zavržena ali zavrnjena, ali če upravičenec prošnjo umakne. Vrnjena sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Republike Slovenije. O načinu in roku za vrnitev stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči pristojni organ za BPP z odločbo. Ne glede na to lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov. Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne dolžnega zneska v roku, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka, pristojni organ za BPP predlaga sodišču izvršbo po uradni dolžnosti, pri čemer je odločba izvršilni naslov.

Za izvajanje določb tega poglavja ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco domačih čezmejnih sporov in evidenco tujih čezmejnih sporov. Evidenca domačih čezmejnih sporov vsebuje: – zaporedno številko zadeve, – podatke o upravičencu iz 52.a člena tega zakona: osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča; če je tuj državljan pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in državljanstvo, – podatek o načinu prejema prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in o vrsti obrazca (prvi odstavek 52.d člena tega zakona), – številko in datum odločbe ali sklepa iz drugega odstavka 52.e člena tega zakona, – druge podatke po tem zakonu. Evidenca tujih čezmejnih sporov vsebuje: – zaporedno številko zadeve, – podatke o upravičencu iz 52.f člena tega zakona: osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča; če je tuj državljan pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in državljanstvo, – podatek o vrsti obrazca iz prvega odstavka 52.h člena tega zakona, – podatek o odločitvi pristojnega organa države, v kateri je organ prejemnik, o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, oziroma o umiku prošnje, – druge podatke po tem zakonu. Podatki iz evidenc iz drugega in tretjega odstavka tega člena se hranijo v evidenci 20 let po zadnjem vpisu v posamezni zadevi, nato pa se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive. Podrobnejše navodilo o vodenju in vsebini evidenc iz drugega in tretjega odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje.

Za izvajanje določb tega poglavja pristojni organ za BPP vodi evidenco domačih čezmejnih sporov in evidenco tujih čezmejnih sporov. Evidenca domačih čezmejnih sporov vsebuje: – zaporedno številko zadeve, – podatke o upravičencu iz 52.a člena tega zakona: osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča; če je tuj državljan pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in državljanstvo, – številko in datum odločbe ali sklepa iz drugega odstavka 52.e člena tega zakona, – obseg odobrene brezplačne pravne pomoči, – obseg izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, – obseg vrnjenih sredstev, – druge podatke po tem zakonu. Evidenca tujih čezmejnih sporov vsebuje: – zaporedno številko zadeve, – podatke o upravičencu iz 52.f člena tega zakona: osebno ime, EMŠO, davčno številko, naslov prebivališča; če je tuj državljan pa osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča in državljanstvo, – podatek o tem, ali je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči poslana organu pošiljatelju, in podatek o razlogih, če mu prošnja ni bila poslana, – način zagotovitve prevoda v jezik iz prvega odstavka 52.i člena tega zakona, – obseg sredstev, izplačanih za prevode v skladu z 52.i in 52.k členom tega zakona, – podatek o odločitvi pristojnega organa države, v kateri je organ prejemnik, o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, oziroma o umiku prošnje, – obseg vrnjenih sredstvih v skladu z 52.l členom tega zakona, – druge podatke po tem zakonu. Podatki iz evidenc iz drugega in tretjega odstavka tega člena se hranijo v evidenci 20 let po zadnjem vpisu v posamezni zadevi, nato pa se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive. Podrobnejše navodilo o vodenju in vsebini evidenc iz drugega in tretjega odstavka tega člena izda minister, pristojen za pravosodje.«.

Podzakonski predpis iz drugega odstavka 39. člena zakona se uskladi z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Podzakonski predpis iz petega odstavka 52.m in 52.n člena zakona se izda v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, 7. člen tega zakona pa se začne uporabljati 1. decembra 2004. Št. 740-01/00-8/7 Ljubljana, dne 22. aprila 2004. EPA 1221-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.