Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

(1)Ta uredba določa posebna varstvena območja (območja Nature 2000) in varstvene cilje na teh območjih ter varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovih habitatov ter habitatnih tipov, katerih ohranjanje je v interesu Evropske unije, in druga pravila ravnanja za ohranjanje teh območij.

(2)Ta uredba določa tudi pravila določanja potencialnih posebnih ohranitvenih območij in potencialna posebna ohranitvena območja ter način njihovega varstva.

(3)S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), in Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193).

V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

-       posebno varstveno območje (območje Natura 2000; v nadaljnjem besedilu: Natura območje) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic (posebno območje varstva) in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov (posebno ohranitveno območje), katerih ohranjanje je v interesu EU, pri čemer se kot tako obravnava tisto območje, ki:

-       v biogeografski regiji ali regijah pomembno prispeva k ohranitvi ali obnovitvi ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov;

-       pomembno prispeva k usklajenosti evropskega ekološkega omrežja Natura 2000;

-       pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti v biogeografski regiji ali regijah;

-       potencialno posebno ohranitveno območje (v nadaljnjem besedilu: potencialno Natura območje) je območje, ki izpolnjuje strokovne kriterije, določene s predpisi EU za določitev Natura območij, in jih Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlaga pristojnim organom EU v potrditev;

-       evropsko ekološko omrežje Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: evropsko ekološko omrežje), je sistem med seboj povezanih ali približanih Natura območij, ki omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno obnovi, ugodno stanje habitatnih tipov ali habitatov vrst, katerih ohranjanje je v interesu EU na njihovem naravnem območju razširjenosti;

-       habitatni tipi v interesu EU so tisti, ki so v nevarnosti, da na svojem naravnem območju razširjenosti izginejo, ali imajo majhno naravno območje razširjenosti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega ali predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več od naslednjih petih biogeografskih regij: alpske, atlantske, celinske, makronezijske in sredozemske regije;

-       prednostni habitatni tipi so tisti habitatni tipi, ki so na območju EU v nevarnosti, da izginejo, za njihovo ohranitev pa je EU še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti na ozemlju EU;

-       rastlinske in živalske vrste v interesu EU so tiste vrste, za katere na evropskem ozemlju držav članic EU velja, da so:

-       prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju nepomembno in v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive;

-       ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih vrst, če bodo dejavniki ogrožanja še naprej delovali;

-       redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in še niso prizadete ali ranljive, lahko pa zaradi ogrožanja preidejo v kategorijo prizadetih vrst; te vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju ali

-       endemične in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov oziroma možnih vplivov njihovega izkoriščanja na habitat oziroma na stanje ohranjenosti vrste;

-       prednostne rastlinske in živalske vrste, so tiste vrste, za ohranitev katerih je EU še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju EU;

-       območje, predlagano za Natura območje s strani Evropske komisije, je območje s prednostnim habitatnim tipom ali prednostno vrsto, ki ni s to uredbo določeno kot potencialno Natura območje, in za katero je bil s strani Evropske komisije sprožen dvostranski posvetovalni postopek zaradi primerjave znanstvenih podatkov o tem območju in njegove določitve za Natura območje;

-       poselitveno območje s strnjeno pozidavo je območje naselja s strnjeno grajenimi stavbami različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, vendar brez zelenih površin in površin, predvidenih za širitev naselja v prostorskih aktih.

(1)Natura območje se opredeli na podlagi strokovnih meril za ocenjevanje območij za posamezni habitatni tip in posamezno vrsto, katerih ohranjanje je v interesu EU.

(2)Strokovna merila za opredelitev Natura območij so navedena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer se nanašajo na:

-       habitatne tipe, ki so kot habitatni tipi, katerih ohranjanje je v interesu EU, navedeni v predpisu o določitvi habitatnih tipov, ki se na območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju;

-       habitate rastlinskih vrst, ki so kot vrste, katerih ohranjanje je v interesu EU, navedene v predpisu o zavarovanju rastlinskih vrst;

-       habitate vrst ptic in drugih živalskih vrst, ki so kot živalske vrste, katerih ohranjanje je v interesu EU in se na ozemlju Republike Slovenije redno pojavljajo, navedene v predpisu o zavarovanju živalskih vrst.

(3)Rastlinske in živalske vrste ter habitatni tipi iz prejšnjega odstavka, za katere se na osnovi strokovnih meril določi Natura območje, so rastlinske in živalske vrste ter habitatni tipi, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno.

(4)Izpolnjevanje strokovnih meril iz drugega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi spremljanja stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov skladno s predpisi, ki urejajo habitatne tipe in zavarovane rastlinske in živalske vrste.

(5)Območja, ki jih Natura območje pokriva, se prilagajajo ugotovitvam spremljanja stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov.

(1)Natura območja so določena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, z navedbo naslednjih podatkov:

1.identifikacijska številka,

2.ime Natura območja,

3.rastlinske vrste, živalske vrste ali habitatni tipi, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, pri čemer so posebej označene prednostne vrste in prednostni habitatni tipi.

(2)Natura območja, v katerih so prednostni habitatni tipi in habitati prednostnih vrst so v prilogi 2 te uredbe označena z znakom »*«.

(3)V poglavju 1 priloge 2 te uredbe so določena posebna območja varstva, v poglavju 2 priloge 2 te uredbe pa so določena posebna ohranitvena območja.

(1)Meje Natura območij iz prejšnjega člena oziroma njihove lege v prostoru so določene na karti v merilu 1: 250.000, ki jo hranita ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

(2)Meje Natura območij oziroma njihove lege v prostoru so prikazane v merilu 1: 5000 v digitalni obliki kot sloj geografskega informacijskega sistema.

(3)Meje Natura območij oziroma njihove lege v prostoru, so prikazane na publikacijski karti v merilu 1:750.000, ki je kot poglavje 1 priloge 3 sestavni del te uredbe.

(4)Za potrebe izvajanja ukrepov varstva Natura območij, priprave prostorskih aktov in druge podobne namene se pridobijo podatki o meji Natura območja tako, da se sloj geografskega informacijskega sistema v merilu 1:5000 iz drugega odstavka tega člena prekrije z digitalnim katastrskim načrtom in potek meje prikaže na parcelo natančno.

(5)Pri določitvi meje iz prejšnjega odstavka se v Natura območje vključi celotna parcela, prek katere poteka geografska meja, če leži večina parcele znotraj Natura območja.

(6)Podatki o mejah in legah v prostoru iz drugega odstavka tega člena so shranjeni kot del evidence o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(7)Evidenco iz prejšnjega odstavka vodi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

(1)Varstveni cilji Natura območij so:

1.ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, za katere je Natura območje določeno, pri čemer na ugodno stanje kažejo naslednji kazalci:

-   da sta naravna razširjenost habitatnega tipa in velikost površin, ki jih habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, stabilna ali se večata;

-   da obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajali posebna struktura in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo dolgoročno ohranitev habitatnega tipa;

-   da podatki o populacijski dinamiki vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa kažejo, da se same dolgoročno ohranjajo kot preživetja sposobna sestavina svojih habitatnih tipov;

-   da se naravno območje razširjenosti vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa ne zmanjšuje in se ne bo zmanjšalo v predvidljivi prihodnosti;

-   da obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev populacij vrste oziroma značilnih vrst habitatnega tipa;

2.ohranjanje celovitosti Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij in varstvenega potenciala;

3.ohranjanje povezanosti Natura območij.

(2)Na Natura območju, na katerem je več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je to območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni varstveni cilji.

(3)Varstveni cilji iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo in določijo za posamezno Natura območje v programu upravljanja Natura območij.

(1)Varstvene usmeritve za ohranitev Natura območij so usmeritve za načrtovanje in izvajanje posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj človeka na teh območjih z namenom doseganja varstvenih ciljev.

(2)Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

-       ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;

-       ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

-       ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

-       ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

(3)Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

(4)Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

-       živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,

-       rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

(5)Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.

(6)Na podlagi varstvenih usmeritev se določijo podrobnejše in konkretne varstvene usmeritve, ki se obvezno upoštevajo pri urejanju prostora, rabi naravnih dobrin in urejanju voda. Podrobnejše varstvene usmeritve se lahko določijo v programu upravljanja iz 12. člena te uredbe oziroma v naravovarstvenih smernicah, kjer se določijo tudi konkretne varstvene usmeritve.

(1)Na Natura območju je treba izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo v primerih in na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka presoja sprejemljivosti posegov v naravo ni potrebna za posege v naravo na delu poselitvenih območij s strnjeno pozidavo, če se ti izvajajo na podlagi projektnih pogojev iz občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta, razen če gre za posege v naravo, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov posega na okolje.

(3)Ne glede ne določbo prejšnjega odstavka je presoja sprejemljivosti posegov v naravo potrebna za posege v naravo na delih habitatov, ki so bistveni za ohranjanje tistih živalskih vrst, katerih preživetje je v pretežni meri odvisno od možnosti njihovega življenja v neposredni povezavi s stavbami, drevesi, vrtovi, sadovnjaki ali drugimi zelenimi površinami. Naselja, kjer so deli habitatov iz prejšnjega stavka, so določena v prilogi 3a, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Habitati posameznih rastlinskih in živalskih vrst ter površine habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, se znotraj Natura območja lahko grafično opredelijo kot cone habitatov teh vrst in teh habitatnih tipov (v nadaljnjem besedilu: cone).

(2)Meje con se določijo z vpisom v evidenco o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino, pogoje za vpis v evidenco, vodenje te evidence in drugo.

(3)Meje con se lahko spremenijo zaradi sprememb v naravi, ki jih lahko povzročijo naravni procesi, varstveni ukrepi in druge aktivnosti za izboljšanje stanja, dovoljeni posegi, druga ravnanja v prostoru ter zaradi dodatnih strokovnih utemeljitev.

(1)Na Natura območjih se izvaja monitoring kazalcev, ki omogoča:

-       spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov,

-       ugotavljanje učinkovitosti ukrepov varstva glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov.

(2)Monitoring se prednostno izvaja za rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe, zaradi katerih je bilo Natura območje opredeljeno, pri čemer se posebna pozornost nameni prednostnim vrstam in prednostnim habitatnim tipom ter vrstam, s stanjem katerih se najbolj očitno odražajo spremembe v habitatih drugih vrst oziroma v habitatnih tipih.

Natura območje se lahko označi v naravi na način, določen s predpisom, ki ureja označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot.

(1)Zaradi uresničevanja varstvenih ciljev se na Natura območjih izvajajo prilagojena raba naravnih dobrin in upravljanja voda ter ukrepi varstva v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in drugimi predpisi. Ti ukrepi in z njimi povezane naloge ter načrti prilagojene rabe naravnih dobrin in upravljanja voda se določijo v programu upravljanja Natura območij (v nadaljnjem besedilu: program upravljanja).

(2)V programu upravljanja se lahko opredelijo ukrepi za vsako Natura območje. Ti ukrepi se pripravijo ob upoštevanju značilnosti Natura območja, vključno z socio-demografskimi, kulturnimi in ekonomskimi značilnostmi, dejanskega stanja v ekosistemu ter obstoječih in pričakovanih dejavnikov ogrožanja.

(3)Program upravljanja vsebuje zlasti:

1.podrobne varstvene cilje, ki se praviloma nanašajo na cone in izhajajo iz varstvenih ciljev, določenih s to uredbo, ter varstvenih ciljev za ohranjanje habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in sprejetimi strategijami in programi, s katerimi se načrtuje na področju ohranjanja narave.

2.ukrepe za doseganje varstvenih ciljev, pri čemer se nabor ukrepov določi glede na značaj Natura območja in sicer:

-   ukrepe varstva narave, z navedbo odgovornih nosilcev, rokov in finančnih virov;

-   ukrepe prilagojene rabe naravnih dobrin, z navedbo načrta rabe naravne dobrine, podrobnejših varstvenih usmeritev, ki se upoštevajo pri pripravi načrta, ter izvajalca tega načrta;

-   ukrepe prilagojene kmetijske prakse, s katero se dosega varstvene cilje ter način zagotavljanja teh ukrepov;

-   ukrepe upravljanja voda z navedbo načrta upravljanja voda, podrobnejših varstvenih usmeritev, ki se upoštevajo v načrtu, ter izvajalca tega načrta;

-   druge ukrepe, če so ti potrebni za zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov.

3.kazalce, ki se morajo redno spremljati z namenom ugotavljanja učinkovitosti ukrepov glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, z navedbo nosilcev, rokov in finančnih virov.

(4)V programu upravljanja se določijo tudi:

-       ukrepi varstva in aktivnosti, ki so potrebni za zagotovitev povezanosti evropskega ekološkega omrežja,

-       raziskovalne aktivnosti na področju bazičnih in aplikativnih znanosti, ki so nujno potrebne za izboljšanje poznavanja ekologije rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov.

(5)Če je ob pripravi programa upravljanja ugotovljeno, da sta v Natura območju število in raznolikosti ukrepov tako velika, da je za njihovo uspešno izvajanje potrebno predhodno usklajevanje na več področjih, se v programu upravljanja za tako območje določijo samo bistvena izhodišča in nosilec priprave podrobnjšega programa upravljanja.

(1)Program upravljanja iz prejšnjega člena je operativni načrt s področja ohranjanja narave, ki ga sprejme vlada, na predlog ministrstva v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

(2)Program upravljanja se praviloma sprejme za obdobje sedmih let, lahko pa tudi za drugačno obdobje, glede na ugotovljeno dejansko stanje in oceno zahtevnosti načrtovanih ukrepov.

(3)Ministrstvo poroča vladi o izvajanju programa upravljanja vsake tri leta.

(1)Načrti rabe naravnih dobrin in upravljanja voda, ki so skladno s sprejetim programom upravljanja iz 12. člena te uredbe potrebni za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov in vrst, zaradi katerih so Natura območja opredeljena, so lahko v postopku preverjanja planov, za katere je treba izvesti presojo sprejemljivosti vplivov planov na varstvene cilje Natura območij v skladu s 101.a členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in 61/06 - ZDru-1), določeni za plane, za katere se presoja sprejemljivosti vplivov planov na Natura območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ne izvaja, ker so neposredno povezani ali potrebni za varstvo Natura območij.

(2)Pripravljavci načrtov rabe naravnih dobrin in upravljanja voda iz prejšnjega odstavka, ki nameravajo uveljavljati status plana, za katerega se presoja sprejemljivosti vplivov plana na Natura območja ne izvaja, morajo obvestilu o nameri izdelave plana priložiti osnutek načrta, ki je pripravljen na podlagi naravovarstvenih smernic.

(3)Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, se v mnenju o uvedbi postopka presoje sprejemljivosti planov opredeli do ustreznosti upoštevanja naravovarstvenih smernic v osnutku načrta.

(1)Opredelitev in določitev potencialnih Natura območij se izvaja na način določen s 3., 4. in 5. členom te uredbe.

(2)Strokovna merila za opredelitev območij za posamezni habitatni tip in posamezno rastlinsko ali živalsko vrsto, katerih ohranjanje je v interesu EU, so navedena v prilogi 1 te uredbe.

(3)Potencialna Natura območja so določena v poglavju 2 priloge 2 te uredbe.

(4)Meje potencialnih Natura območij oziroma njihove lege v prostoru so prikazane na publikacijski karti v merilu 1: 750 000, ki je v poglavju 2 priloge 3 te uredbe.

(5)Meje potencialnih Natura območij in delov potencialnih Natura območij oziroma njihove lege v prostoru so prikazane v merilu 1: 5 000 v digitalni obliki kot del evidence o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(1)Varstvene usmeritve za ohranjanje potencialnih Natura območij so usmeritve za načrtovanje in izvajanje posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj človeka na teh območjih z namenom preprečevanja poslabšanja stanja.

(2)Pri izvajanju posegov in dejavnosti na potencialnih Natura območjih, ki so načrtovani v skladu z usmeritvami iz prejšnjega odstavka, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši v skladu s četrtim in petim odstavkom 7. člena te uredbe.

(3)Na potencialnih Natura območjih je treba izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, načrtov, prostorskih ali drugih aktov oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka presoja sprejemljivosti posegov v naravo ni potrebna v primerih iz drugega odstavka 8. člena te uredbe in se izvaja v skladu s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.

(5)Znotraj potencialnega Natura območja se lahko določijo cone na način in po postopku, kot ga določa 9. člen te uredbe.

(6)Na potencialnih Natura območjih se izvaja monitoring v obsegu, kot ga določa 10. člen te uredbe.

(7)V programu upravljanja se z namenom preprečitve slabšanja stanja določijo skladno z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 12. člena te uredbe tudi ukrepi in aktivnosti za potencialna Natura območja, pri čemer so ukrepi in naravovarstvene naloge finančno in časovno podrejene, glede na ukrepe na Natura območjih.

Območje, predlagano za Natura območje s strani Evropske komisije, določi minister, pristojen za ohranjanje narave, na podlagi sproženega dvostranskega posvetovalnega postopka med Republiko Slovenijo in EU.

Za preprečitev slabšanja stanja prednostnih habitatnih tipov in habitatov prednostnih rastlinskih in živalskih vrst ter vznemirjanja, ki bi lahko ogrozilo ohranjanje vrst, zaradi katerih so bila območja predlagana za Natura območja s strani Evropske komisije, se uporabljata prvi in drugi odstavek 15. člena te uredbe.

Za poselitveno območje iz 8. člena te uredbe se do sprejema prostorskih aktov skladno s predpisi, s področja urejanja prostora, štejejo ureditvena območja naselij in druge poselitvene površine zunaj ureditvenih območij naselij iz prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin, veljavnih na dan 1. maja 2004.

(1)Presoja sprejemljivosti posegov v naravo na Natura območjih in potencialnih Natura območjih, določenih s to uredbo, se ne izvaja na območjih:

-       ki se urejajo s sprejetimi prostorskimi akti,

-       za katere je bila že sprejeta odločitev o izboru najustreznejše rešitve v skladu z določbami 45.a in 45.b člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 – ZPPreb in 23/02 – odločba US) ali 45. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZk-1).

(2)Prostorski akti in odločitve Vlade Republike Slovenije o izboru najustreznejše rešitve iz prejšnjega odstavka so navedene v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 110/04) vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objav v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 59/07) vsebuje naslednjo končno določbo: 9. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 43/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »3. člen Ne glede na določbo 17. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04 in 59/07) je treba izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo, ki se nanašajo na območja iz priloge 2 uredbe in nove priloge 6 uredbe in so načrtovani z akti iz priloge 5 uredbe, pa do uveljavitve te uredbe ti posegi še niso bili izvedeni oziroma za njih še niso bila izdana okoljevarstvena ali naravovarstvena soglasja. 4. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 8/12) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 8. člen Za varstvo posebnih ohranitvenih območij, določenih s to uredbo, se do sprejema novega programa upravljanja v skladu s spremenjenim 13. členom uredbe uporabljajo podrobni varstveni cilji in ukrepi za njihovo doseganje, določeni v Operativnem programu – programu upravljanja območij Natura 2000 (2007–2013), ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 11. 10. 2007 s sklepom št. 35600-3/2007/7. 9. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 33/13) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo: 7. člen

(1)Če so bili za Natura območja in potencialna Natura območja, določena s to uredbo, že sprejeti državni ali občinski prostorski načrti z izvedenim postopkom celovite presoje vplivov na okolje, presoja sprejemljivosti na planskem nivoju ni potrebna, treba pa je izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka presoja sprejemljivosti posegov v naravo ni potrebna za posege v naravo na delu poselitvenih območij s strnjeno pozidavo, če se ti izvajajo na podlagi projektnih pogojev iz občinskega prostorskega načrta ali prostorskega reda občine.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je presoja sprejemljivosti posegov v naravo potrebna za posege v naravo na delih habitatov, ki so bistveni za ohranjanje tistih živalskih vrst, katerih preživetje je v pretežni meri odvisno od možnosti njihovega življenja v neposredni povezavi s stavbami, drevesi, vrtovi, sadovnjaki ali drugimi zelenimi površinami. Naselja z območij strnjene pozidave, na katerih je za posege v naravo, ki imajo lahko bistveni vpliv na določene živalske vrste, treba opraviti presojo sprejemljivosti posegov v naravo, so določena v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

(4)Če so bile v postopku priprave plana za območja iz prvega odstavka tega člena že podane naravovarstvene smernice ali če do uveljavitve te uredbe pridobitev naravovarstvenih smernic v tem postopku ni bila potrebna, mora Zavod Republike Slovenije za varstvo narave najpozneje v roku dveh mesecev od uveljavitve te uredbe podati pripravljavcu plana naravovarstvene smernice oziroma njihovo dopolnitev v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(5)Če je bil v postopku priprave plana postopek presoje sprejemljivosti za območja iz prvega odstavka tega člena že končan ali če do uveljavitve te uredbe postopka presoje sprejemljivosti v postopku priprave plana ni bilo treba izvesti, je pa bil v tem postopku plan že javno razgrnjen, se presoja sprejemljivosti opravi v postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo. 8. člen Za Natura območja in potencialna Natura območja, določena s to uredbo, se začnejo postopki na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013, uporabljati 1. januarja 2014. 9. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«; Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 3/14) spreminja 7. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 33/13) tako, da se glasi: »7. člen

(1)Če so bili za Natura območja in potencialna Natura območja, določena s to uredbo, že sprejeti državni ali občinski prostorski načrti z izvedenim postopkom celovite presoje vplivov na okolje, presoja sprejemljivosti na planskem nivoju ni potrebna, treba pa je izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo.

(2)Če so bile v postopku priprave plana za območja iz prvega odstavka tega člena že podane naravovarstvene smernice ali če do uveljavitve te uredbe pridobitev naravovarstvenih smernic v tem postopku ni bila potrebna, mora Zavod Republike Slovenije za varstvo narave najpozneje v roku dveh mesecev od uveljavitve te uredbe podati pripravljavcu plana naravovarstvene smernice oziroma njihovo dopolnitev v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(3)Če je bil v postopku priprave plana postopek presoje sprejemljivosti za območja iz prvega odstavka tega člena že končan ali če do uveljavitve te uredbe postopka presoje sprejemljivosti v postopku priprave plana ni bilo treba izvesti, je pa bil v tem postopku plan že javno razgrnjen, se presoja sprejemljivosti opravi v postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »5. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 21/16) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: 4. člen

(1)Če se je postopek priprave plana, programa, načrta, prostorskega ali drugega plana (v nadaljnjem besedilu: plan) za območja iz spremenjenega poglavja 2 priloge 2 uredbe začel do uveljavitve te uredbe in so bile v tem postopku že izdane naravovarstvene smernice, ne pa tudi naravovarstveno mnenje , mora Zavod Republike Slovenije za varstvo narave najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve te uredbe poslati pripravljavcu plana dopolnitev naravovarstvenih smernic za območja iz spremenjenega poglavja 2 priloge 2 uredbe.

(2)Če se je postopek priprave plana za območje iz prejšnjega odstavka začel do uveljavitve te uredbe in je bilo v tem postopku že izdano mnenje o sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja, se presoja sprejemljivosti planov za območja iz prejšnjega odstavka opravi v postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo.

(3)Če je bil za območja iz prvega odstavka tega člena plan do uveljavitve te uredbe že sprejet, se presoja sprejemljivosti planov za območja iz prvega odstavka tega člena opravi v postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo. 5. člen Za Natura območja in potencialna Natura območja, določena s spremenjenim poglavjem 2 priloge 2 uredbe, se začnejo postopki na podlagi predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, in predpisa, ki ureja ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, ekološkega kmetovanja in plačil območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, uporabljati 1. januarja 2017. 6. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 47/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: 2. člen Digitalni prikaz meje iz nove priloge 3 uredbe se v 15 dneh od uveljavitve te uredbe vnese v evidenco o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. 3. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.