10. člen

(1)Pri pridelavi vinskega mošta in vina so dovoljeni naslednji enološki postopki in sredstva:

1.zračenje ali prepihavanje s pomočjo plina argona ali dušika;

2.uporaba svežih, zdravih, nerazredčenih vinskih droži iz vinifikacije suhih vin pri suhih vinih največ do 5% na celotno količino vina;

3.obdelava s toploto;

4.centrifugiranje in filtracija z ali brez uporabe inertnega filtracijskega sredstva, pod pogojem, da v pridelkih ne ostajajo nezaželeni ostanki inertnega filtracijskega sredstva;

5.uporaba CO 2 oziroma argona oziroma dušika, z namenom ustvarjanja inertne atmosfere in zaščite pridelka pred oksidacijo;

6.dodatek CO 2 v skladu s predpisanimi pogoji za posamezne vrste vina (mirna, peneča, biser, gazirana, likerska);

7.uporaba SO 2, kalijevega metabisulfita (K 2S 2O 5) in žveplove (IV) kisline (H 2SO 3) največ do take količine, da je koncentracija skupnega in prostega SO 2 v vinu v skladu s predpisanimi omejitvami za posamezne kakovostne razrede vin v Prilogi II tega pravilnika;

8.dodatek sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;

9.dodatek L – askorbinske kisline;

10.dodatek citronske kisline za stabilizacijo vina;

11.uporaba vinske kisline za dokisanje;

12.za kemijski razkis je dovoljena uporaba enega ali več sredstev:

-  nevtralni kalijev tartrat,

-  kalijev dikarbonat ali kalijev hidrogen karbonat,

-  kalcijev karbonat, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L (+) vinske in L () jabolčne kisline,

-  kalcijev tartrat,

-  homogeni pripravek vinske kisline in kalcijevega karbonata v ekvivalentnih deležih v obliki drobnega prahu;

13.bistrenje in čiščenje ali lepšanje z uporabo enega ali več naslednjih enoloških sredstev:

-  želatina primerna za prehranske namene,

-  ribji mehur,

-  kazein in kalijev kazeinat (posneto mleko),

-  jajčni beljak,

-  bentonit in kaolin,

-  silicijev dioksid kot gel ali koloidna raztopina,

-  encimski preparat betaglukanaze le v primeru, da opravljen test na prisotnost betaglukana kaže pozitiven rezultat;

14.dodatek tanina;

15.uporaba aktivnega oglja v vinskih moštih in vinih je dovoljena največ do 100 g/hl, razen za rdeče vinske mošte rdečih sort in rdeča vina;

16.dodatek metavinske kisline;

17.uporaba gumiarabike, največ do 200 mg/l;

18.uporaba ustrezne oblike čistega parafina za preprečevanje oksidacije mirnega vina v posodah, ki imajo volumen večji kot 20 l;

19.dodatek kalijevega hidrogentartrata in kalcijevega tartrata do 1 g/l za pospešitev izločanja tartratov in uporaba DL vinske kisline ali njene nevtralne kalijeve soli v kombinaciji s hlajenjem za izločitev prekomernega kalcija;

20.uporaba bakrovega sulfata za odstranitev napak v vonju, vendar največ 1 g/hl;

21.uporaba preparata celičnih sten kvasovk, največ do 40 g/hl;

22.uporaba PVPP (polivinilpolipirolidon), največ do 80 g/hl;

23.uporaba mlečnokislinskih bakterij;

24.dodatek kisika (aeracija, mikro in makro oksidacija);

25.dodatek lizocima v količini, da celotna vsebnost v vinu ne presega 500 mg/l;

26.modro čiščenje:

-  obdelava s kalijevim ferocianidom je dovoljena za bele vinske mošte, ki jih damo neposredno v promet in za bela, rdeča in rose vina in

-  obdelava s kalcijevim fitatom je dovoljena za rdeča vina.

(2)Enološki postopek modrega čiščenja iz zadnje točke prejšnjega odstavka lahko opravi le ustrezno usposobljena oseba z najmanj višjo izobrazbo kemijske, živilsko tehnološke, farmacevtske ali kmetijske smeri po vsakokratnem predhodnem dovoljenju pooblaščene organizacije za ocenjevanje mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, ki je imenovana v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina), za točno določeno količino vina. Po opravljenem modrem čiščenju v vinu ne smejo ostati ostanki sledi sredstev modrega čiščenja, kar mora pooblaščena organizacija za ocenjevanje vina na stroške pridelovalca tudi preveriti.