Zakon o zdravstveni inšpekciji (uradno prečiščeno besedilo) (ZZdrI-UPB1)

Organ, ki opravlja inšpekcijo pri svojem delu sodeluje z drugimi upravnimi organi in organizacijami, zdravstvenimi zavodi, drugimi strokovnimi organizacijami ter drugimi javnimi zavodi, zlasti s tistimi, ki delujejo na področju varovanja zdravja ljudi. Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora zagotavljajo strokovno podporo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Laboratorijske analize oziroma preiskave v okviru programov inšpekcijskega nadzora, ki ga izvaja organ, ki opravlja inšpekcijo, opravljajo akreditirani laboratoriji, ki jih imenuje minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister). Merila za oblikovanje cen laboratorijskih analiz oziroma preiskav iz prejšnjega odstavka predpiše minister s pravilnikom.

Organ, ki opravlja inšpekcijo predloži ministru poročilo o svojem delu za preteklo leto najkasneje do 30.4. tekočega leta. Minister predloži poročilo iz prejšnjega odstavka v obravnavo Vladi Republike Slovenije.

Inšpekcijski nadzor v mejah pristojnosti organa, ki opravlja inšpekcijo neposredno opravlja zdravstveni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor). Inšpektor mora imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, zahtevane delovne izkušnje in strokovni izpit za inšpektorja. Za posamezna področja nadzora mora imeti v skladu s posebnimi predpisi dodatna znanja ali ustrezno specializacijo. Vsebino dodatnih znanj oziroma ustreznost specializacije predpiše minister. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora mora imeti inšpektor službeno izkaznico in značko, ki ga pooblaščata za opravljanje nadzora. Posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe z namenom ugotovitve spoštovanja zakonov in drugih predpisov, lahko opravljajo osebe, ki nimajo statusa zdravstvenega inšpektorja s tem, da odločbo na podlagi ugotovitev teh oseb izda zdravstveni inšpektor.

Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja. Inšpektor lahko strokovni izpit opravlja največ dvakrat. Če inšpektor strokovnega izpita ne opravi pri prvem poskusu, ima pravico drugič opravljati strokovni izpit v roku šestih mesecev od dneva prvega poskusa. Inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.

Inšpektor se je dolžan udeleževati strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja po programu organa, ki opravlja inšpekcijo. Program iz prejšnjega odstavka določi glavni zdravstveni inšpektor.

Za zagotavljanje zakonitosti, kakovosti in učinkovitosti dela inšpektorjev, se izvaja strokovni in organizacijski nadzor nad njihovim delom. Strokovni in organizacijski nadzor nad delom inšpektorjev izvajajo uradniki organa, ki opravlja inšpekcijo, ki jih določi glavni zdravstveni inšpektor. Uradniki iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni za opravljanje nalog inšpektorja. O opravljenem strokovnem in organizacijskem nadzoru nad delom inšpektorjev uradniki iz drugega odstavka tega člena podajo poročilo glavnemu zdravstvenemu inšpektorju in predlagajo potrebne ukrepe.

Glavni zdravstveni inšpektor predlaga ministru razrešitev inšpektorja, ki ne opravi strokovnega izpita. Glavni zdravstveni inšpektor lahko predlaga razrešitev inšpektorja tudi v primeru, če se v disciplinskem postopku ugotovi, da je inšpektor opustil dejanja v inšpekcijskem postopku. Z dnem razrešitve inšpektorju preneha delovno razmerje.

Inšpektor ne sme sprejemati daril oziroma si ne sme pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna ravnanja.

Zavezanec po tem zakonu je pravna oseba, podjetnik posameznik ali druga fizična oseba. Pri opravljanju nadzora ima inšpektor pravico pregledati objekte, prostore, naprave, priprave, opremo, blago, delovno okolje, snovi, opraviti zaslišanje, pregledati dokumentacijo, zapise meritev in listine, s katerimi se ugotovi istovetnost oseb, brezplačno odvzeti vzorce, opraviti meritve in druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora. Pri opravljanju nadzora ima inšpektor pravico opraviti pogovor z nosilcem dejavnosti oziroma zaposlenimi z namenom zbiranja podatkov za potrebe izvajanja nadzora na posameznem področju. Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora.

Pogostost izvajanja postopkov inšpekcijskega nadzora nad objekti, prostori, opremo, napravami, procesi, dejavnostmi, osebami, blagom ali snovmi, ki so pod nadzorom inšpekcije, se določi z oceno tveganja.

Pri izvrševanju nadzorstvenih nalog ima inšpektor v mejah svoje pristojnosti pravico in dolžnost: 1. odrediti, da se odpravijo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju inšpekcijskega nadzora nad objekti, prostori, opremo, napravami, procesi, dejavnostmi, osebami, blagom ali snovmi; 2. odrediti analize, meritve oziroma preiskave materiala, snovi, predmetov, naprav, objektov in okolja, da se ugotovijo povzročitelji nalezljivih bolezni ali druge zdravju škodljive snovi in vplivi; 3. odrediti potrebne zdravstveno-tehnične in higienske ukrepe za varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode, mineralne vode in kopalne vode; 4. odrediti potrebne zdravstvene, tehnične in higienske ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov tehnoloških procesov in dejavnosti na zdravje; 5. (črtana); 6. prepovedati uporabo prostorov, opreme, naprav, blaga in snovi, izvajanje procesov oziroma opravljanje dejavnosti, če zavezanec v določenemu roku ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti; 7. prepovedati uporabo prostorov, opreme, naprav, blaga in snovi, izvajanje procesov oziroma opravljanje dejavnosti, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi; 8. odrediti zdravstveni pregled oziroma nadzor oseb, za katere obstoja sum, da imajo nalezljivo bolezen ali so bile v stiku z nalezljivo bolnimi; 9. prepovedati delo osebam, ki niso bile na predpisanih zdravstvenih pregledih, dokler teh ne opravijo; 10. odrediti, da se odstranijo osebe z določenih delovnih mest, na katerih lahko s svojim zdravstvenim stanjem ogrožajo zdravje ljudi, dokler ne ozdravijo; 11. odrediti prisilno zdravljenje bolnikov, zbolelih za nalezljivimi boleznimi ali z zdravstvenim stanjem, za katero je predpisano obvezno zdravljenje, če se nočejo zdraviti ali se izmikajo zdravljenju; 12. odrediti predpisane zdravstvene, protiepidemijske in druge ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni; 13. prepovedati uvoz ali tranzit in odrediti poseben režim transporta in skladiščenja ter odpravo drugih pomanjkljivosti na pošiljkah blaga, ki je pod zdravstvenim nadzorstvom pri prehodu državne meje; 14. odrediti zdravstveni nadzor in zdravstveni pregled oseb, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo prometnih objektov in sredstev ter druge ukrepe za preprečitev prenosa nalezljivih bolezni preko državne meje; 15. odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom. Za neposredno izvedbo ukrepov iz 6. in 7. točke prejšnjega odstavka ima inšpektor pravico in dolžnost: a) s sklepom odrediti podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne energije, plina ter vode, da se zavezancu ustavi dobava le-teh, ali druge potrebne ukrepe na objektih, v prostorih ter na napravah, kjer se opravlja gospodarska, zdravstvena ali druga dejavnost; b) zapečatiti prostore, objekte, naprave ali snovi za opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti. Stroške prekinitve dobav ali drugih ukrepov iz točke a) prejšnjega odstavka plača zavezanec.

Inšpektor ima pravico in dolžnost odvzeti dokumentacijo oziroma predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in sumom storitve prekrška ali kaznivega dejanja. Odvzem lahko traja največ petnajst dni. O odvzemu dokumentacije in predmetov se izda potrdilo.

O opravljenem pregledu sestavi inšpektor zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o: – dnevu in času inšpekcijskega nadzora, – zavezancu, – ugotovitvi stanja, – odvzemu dokumentacije iz prejšnjega člena. V primeru, da obstoja neposredna nevarnost za zdravje ljudi, lahko inšpektor ustno odredi ukrepe, ki jih vpiše v zapisnik o opravljenem pregledu, pisno odločbo pa mora izdati zavezancu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je bil opravljen inšpekcijski nadzor. Izvod zapisnika se izroči zavezancu, pri katerem je bil opravljen pregled.

Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, mora z odločbo odrediti odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Inšpektor mora izdati odločbo najkasneje v roku predpisanem z zakonom. V odločbi inšpektor določi rok, v katerem je treba odpraviti ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti.

Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na ministrstvo v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe. Pritožba zoper odločbo zadrži izvršitev odrejenih ukrepov, razen, če gre za nujne ukrepe, s katerim se odvrne neposredna nevarnost za zdravje ljudi. V odločbi mora biti v takem primeru navedeno, da pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov.

Če inšpektor pri izvajanju nadzora ugotovi dejanja, ki imajo znake prekrška ali kaznivega dejanja, mora predlagati uvedbo postopka pristojnim organom. Pristojni organ mora o svojih ukrepih in postopkih obvestiti organ, ki opravlja inšpekcijo. Če inšpektor pri izvajanju nadzora ugotovi kršitve ali opustitve predpisov, katerih izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost izreči mandatno kazen, v skladu s posebnimi predpisi.

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za inšpektorja ter za izvrševanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravo, ter predpisi o splošnem upravnem postopku.

Z globo od 500.000. do 1,500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek: 1. če ne omogoči inšpektorju nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora ali ga pri tem ovira, žali ali če mu noče dati potrebnih podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov (13. člen); 2. če odpečati ali poškoduje pečat na objektih, prostorih, napravah ali snoveh, ki so bile zapečatene, ali opravi kakršnokoli dejanje v zvezi s pečatom oziroma žigom inšpekcije na pečatu (15. člen); 3. če se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon ali drug predpis v roku, ki je določen z odločbo (15. člen). Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo od 400.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki v treh dneh od vročitve ne izvrši sklepa inšpektorja (drugi odstavek 15. člena). Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Zakon o zdravstveni inšpekciji – ZZdrI (Uradni list RS, št. 99/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Inšpektor, ki nima zahtevane strokovne izobrazbe, si jo mora pridobiti v roku petih let od dneva uveljavitve tega zakona. Inšpektorju, ki si v roku iz prejšnjega odstavka ni pridobil zahtevane strokovne izobrazbe, preneha s potekom tega roka delovno razmerje v inšpektoratu. Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov lahko na predlog glavnega zdravstvenega inšpektorja delo inšpektorja izjemoma opravlja tudi delavec, ki nima zahtevane strokovne izobrazbe, ima pa opravljen strokovni izpit za inšpektorja, če je do uveljavitve tega zakona opravljal delo inšpektorja najmanj dvajset let. Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašata na inšpektorja, ki ima na dan uveljavitve tega zakona višjo strokovno izobrazbo ter največ deset let delovne dobe do upokojitve.

Minister izda v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona predpis o strokovnih izpitih in preizkusu strokovne usposobljenosti inšpektorjev.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 8/73, 21/78 in 9/85).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni inšpekciji – ZZdrI-A (Uradni list RS, št. 2/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene v 19. in 20. členu tega zakona (22. in 23. člen zakona), razen za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – določba četrtega odstavka 39. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90); – besedilo »oziroma sanitarni« in »,če obstoji nevarnost zastrupitve s plinom« v drugem odstavku 8. člena Zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št 16/74 in Uradni list RS, št. 14/90); – besedilo »nad izvajanjem določb 21. člena pa tudi inšpektorat, pristojen za zdravstvo« v 29. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96 in 21/03); – besedilo »in inšpektorji, pristojni za zdravstveno varstvo prebivalstva« v 16. členu Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96 in 35/01); – besedilo »Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in« v 15. členu Odredbe o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 97/2000); – besedi »zdravstveni inšpektorat« v prvem in drugem odstavku in besedi »zdravstveni inšpektor« v tretjem odstavku 28. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99 in 44/2000); – besedilo »Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije« v prvem odstavku 53. člena Zakona o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99 in 96/02); – besedilo »Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije« v prvem odstavku 47. člena Zakona o preskrbi s krvjo (Uradni list RS, št. 52/2000).

Z dnem uveljavitve tega zakona se: – v prvem in drugem odstavku 28. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99 in 44/2000) besedi »zdravstveni inšpektorat« nadomestita z besedilom »organ, pristojen za zdravila in medicinske pripomočke oziroma organ, pristojen za kemikalije, v tretjem odstavku beseda »zdravstveni« nadomesti z besedo »pristojni«; – v prvem odstavku 53. člena Zakona o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99) besedilo »Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »organ, pristojen za varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji«; – v prvem odstavku 47. člena Zakona o preskrbi s krvjo (Uradni list RS, št. 52/2000) besedilo »Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »organ, pristojen za zdravila in medicinske pripomočke«, v drugem odstavku beseda »zdravstveni« nadomesti z besedo »pristojni«; – v 174. členu Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) besedilo »na vodovarstvenih območjih pa tudi inšpektorji, pristojni za zdravje« nadomesti z besedilom »na notranjem območju vodovarstvenega območja neposredno ob zajetju pa zdravstveni inšpektorji.«; – v prvem odstavku 53. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 11/01) besedi »zdravstveni inšpektor« nadomestita z besedilom »inšpektor, pristojen za kemikalije«, v naslovu 56. člena besedi »zdravstvenega inšpektorja« nadomestita z besedilom »inšpektorja, pristojnega za kemikalije«, v prvem odstavku 56. člena besedi »zdravstveni inšpektor« nadomestita z besedilom »inšpektor, pristojen za kemikalije«.; – v 1. točki prvega odstavka 13. člena Zakona o kemičnem orožju (Uradni list RS, št. 36/99) črta beseda »Zdravstveni«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.