Pravilnik o pitni vodi

Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L št. 330 z dne 5. 12. 1998, str. 32), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L št. 260 z dne 7. 10. 2015, str. 6), določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi onesnaženja pitne vode.

Pitna voda je:

1.voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda;

2.vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil.

Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar:

1.ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi;

2.ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi;

3.je skladna z zahtevami, določenimi v delih A in B Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika. Skladnost z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) je skladnost z zahtevami za mejne vrednosti parametrov iz priloge I, ki se po potrebi dopolni z dodatnimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi.

Ukrepi pristojnih organov ali izvajalcev javne oskrbe s pitno vodo, sprejeti za izvajanje tega pravilnika, ne smejo povzročiti neposrednega ali posrednega poslabšanja kakovosti pitne vode, če je to pomembno za varovanje zdravja ljudi ali povečanje onesnaženosti voda, ki se uporabljajo kot vir pitne vode.

Ta pravilnik se ne uporablja za pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 m 3 vode na dan ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, o čemer mora prebivalce obvestiti lokalna skupnost, razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode. V primeru oskrbe s pitno vodo iz prejšnjega odstavka mora lokalna skupnost prebivalce poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki zaradi onesnaževanja vode, ki se uporablja kot pitna voda. Če obstaja utemeljen sum, da voda iz prejšnjega odstavka predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje. Priporočila iz prejšnjega odstavka pripravi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ).

Za potrebe tega pravilnika IVZ opravlja naslednje naloge:

1.predlaga dodatne parametre in njihove mejne vrednosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, ki bi lahko predstavljale potencialno nevarnost za zdravje ljudi;

2.pripravlja priporočila in navodila iz 4., 9., 18., 20., 21. in 31. člena tega pravilnika;

3.ocenjuje potencialno nevarnost pitne vode za zdravje ljudi oziroma zdravstveno ustreznost pitne vode;

4.daje mnenja iz 21. in 27. člena tega pravilnika;

5.daje mnenje ali je neskladnost parametrov v primerih iz 22. člena tega pravilnika nepomembna;

6.daje mnenje ali obstaja verjetnost, da se bo neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika ponovila in v zvezi s tem opozori upravljavca, da mora pridobiti dovoljenje za odstopanje;

7.sprotno obvešča ministrstvo, pristojno za zdravje, o nadomestni oskrbi s pitno vodo iz 21. člena tega pravilnika;

8.določi vsebino poročila iz 34. člena tega pravilnika;

9.v primeru nepričakovanih dogodkov sprejema strokovne odločitve;

10.pripravlja strokovna mnenja s področja problematike pitne vode. Naloge iz prejšnjega odstavka IVZ opravlja v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo.

Sistem za oskrbo s pitno vodo mora imeti upravljavca. Upravljavec je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec). Če upravljavec ni določen, izvaja vse obveznosti upravljavca iz tega pravilnika lokalna skupnost oziroma lastnik. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami tega pravilnika, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

Upravljavec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

Skladnost mora biti zagotovljena:

1.na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda;

2.v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil;

3.v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira;

4.v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

Ne glede na 7. člen tega pravilnika se šteje, da je upravljavec izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:

1.priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali

2.ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in

3.ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. Priporočila iz 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena pripravi IVZ.

Upravljavec mora izvajati notranji nadzor. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. HACCP načrt mora vsebovati tudi mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja. Notranji nadzor se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil .

Za preverjanje, ali pitna voda izpolnjuje zahteve tega pravilnika ter zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov, določene v prilogi I, zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, spremljanje pitne vode (v nadaljnjem besedilu: monitoring). Nosilec monitoringa je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je ustanovljen za spremljanje izvajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju škodljivih ekoloških in drugih dejavnikov. Minister, pristojen za zdravje izmed javnih zdravstvenih zavodov, ki imajo laboratorij za mikrobiološka in kemijska preskušanja pitne vode, akreditiran v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025, za izvajalca monitoringa imenuje tisti javni zdravstveni zavod, ki ima največ akreditiranih metod za preskušanje pitne vode.

Nosilec monitoringa v sodelovanju z IVZ, Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZIRS), Uradom za kemikalije Republike Slovenije, Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji in predstavnikom upravljavcev vsako leto pripravi predlog letnega programa monitoringa za pitno vodo za naslednje leto, ki ga najpozneje do 31. oktobra posreduje v sprejem ministru, pristojnemu za zdravje. Program mora določati mesta vzorčenja, pogostost vzorčenja, vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev. Izdelan mora biti v skladu s pogoji iz priloge II, ki je sestavni del tega pravilnika. Vzorci iz posameznega sistema za oskrbo s pitno vodo morajo biti reprezentativni za pitno vodo, ki se uporablja prek celega leta.

Izvajalec monitoringa je odgovoren za izvedbo programa monitoringa iz prejšnjega člena. Izvajalec monitoringa mora sprotno vnašati rezultate preskušanj v zbirko podatkov iz prvega odstavka 35. člena tega pravilnika.

V okviru monitoringa iz 11. člena tega pravilnika, se od primera do primera, izvaja dodatni monitoring za snovi in mikroorganizme, za katere ni določena mejna vrednost parametra iz priloge I, če obstaja utemeljen sum, da so lahko prisotne v koncentracijah ali številu, ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Sum oceni IVZ. Za vsak posamezni sistem je v program monitoringa potrebno najmanj na vsakih 5 let vključiti tudi identifikacijo organskih spojin z ustrezno metodo preskušanja.

Pred vključitvijo novega vodnega vira v sistem za oskrbo s pitno vodo mora upravljavec najmanj eno leto spremljati skladnost vode vodnega vira. V okviru spremljanja iz prejšnjega odstavka mora upravljavec najmanj štirikrat, v približno enakih časovnih intervalih, zagotoviti vzorčenje in preskuse parametrov iz priloge I, dopolnjene z identifikacijo organskih spojin z ustrezno metodo ob prvem preskušanju. V preskuse je potrebno vključiti tudi druge snovi in mikroorganizme, ki jih ne vsebuje priloga I, če obstaja utemeljen sum, da so lahko prisotni v koncentracijah ali številu, ki predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pred ponovno uporabo vodnega vira, ki ni bil v uporabi najmanj 6 mesecev, mora upravljavec zagotoviti, da se opravi enkratno preskušanje parametrov iz priloge I.

Laboratorijsko preskušanje vzorcev pitne vode za namene notranjega nadzora, katerega rezultati bodo predstavljeni javnosti in v okviru raziskovalnih del, izvajajo laboratoriji, ki:

1.izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in

2.redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih. Laboratorije iz prejšnjega odstavka preverja oseba, ki ni pod nadzorom laboratorija in jo za ta namen imenuje minister, pristojen za zdravje.

Laboratorijsko preskušanje vzorcev pitne vode v okviru monitoringa in laboratorijsko preskušanja iz druge alinee drugega odstavka 20. člena tega pravilnika izvajajo laboratoriji, ki so akreditirani v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025.

Odvzem, konzerviranje, prevoz in hramba vzorcev morajo potekati tako, da se ohrani enaka kakovost vzorca do začetka preskušanja. Vzorce za laboratorijsko preskušanje je treba odvzeti v skladu z navodili, ki jih pripravi IVZ.

Laboratorijsko preskušanje se opravi v skladu s prilogo III, ki je sestavni del tega pravilnika. Poleg metod iz 1. točke priloge III se za mikrobiološka preskušanja lahko uporabljajo tudi druge metode, če se lahko dokaže, da so dobljeni rezultati vsaj toliko zanesljivi kot rezultati, ki jih dajejo navedene metode. O metodah iz prejšnjega odstavka, uporabljenih v okviru monitoringa, ministrstvo, pristojno za zdravje, obvesti Evropsko komisijo. Za parametre, navedene v 2. in 3. točki Priloge III, se lahko uporabi katerakoli metoda preskušanja, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve, ki so tam določene. Če parameter onesnaženja ni vključen v prilogo III, se preskušanje opravi po mednarodno priznanih in znanstveno preverjenih metodah. Zahteve iz tega in prejšnjega člena veljajo za preskušanja vzorcev v okviru monitoringa, raziskovalnih delih in vseh drugih preskušanjih, katerih rezultati bodo predstavljeni javnosti.

Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Ukrepi morajo upoštevati stopnjo prekoračitve mejne vrednosti parametra in potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Uspešnost ukrepov iz prejšnjega odstavka mora upravljavec dokazati z laboratorijskim preskušanjem:

-       v primeru neskladnosti, ugotovljenih pri izvajanju notranjega nadzora, v laboratorijih iz 16. člena tega zakona,

-       v primeru neskladnosti, ugotovljenih pri monitoringu, pa v laboratorijih iz 17. člena tega pravilnika. Ne glede na prvi odstavek tega člena, v primeru neskladnosti z mejnimi vrednostmi parametrov ali specifikacijami, določenimi v delu C Priloge I, upravljavec v skladu s priporočili IVZ oceni, ali ta neskladnost predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Upravljavec mora sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.

Ne glede na to, ali je prišlo do neskladnosti ali ne, mora upravljavec prenehati z dobavo pitne vode, ali omejiti njeno uporabo, ali pa sprejeti ukrep, ki je potreben za varovanje zdravja ljudi, če uporaba pitne vode predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Pri izbiri ukrepov mora upoštevati tveganje za zdravje ljudi, ki bi jih povzročila prekinitev dobave ali omejitev uporabe pitne vode, o čemer poda mnenje IVZ. V primerih omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode mora upravljavec takoj obvestiti uporabnike in jim posredovati ustrezna priporočila. V primeru prekinitve dobave, ki traja več kot 24 ur, mora upravljavec zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo. Priporočila iz prejšnjega odstavka pripravi IVZ.

Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti, mora upravljavec prek sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike, razen če IVZ oceni, da je neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov nepomembna.

O ukrepih iz 20. in 21. člena tega pravilnika mora upravljavec obvestiti ZIRS, območni zavod za zdravstveno varstvo in IVZ najpozneje v 24 urah. O vseh ugotovitvah in ukrepih mora upravljavec voditi dokumentacijo, ki jo mora hraniti najmanj deset let.

Če IVZ oceni, da bo ugotovljena neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov iz dela B priloge I trajala dalj časa ali se bo ponavljala oziroma oceni, da bo do take neskladnosti prišlo, opozori upravljavca, da mora pridobiti dovoljenje za odstopanje od mejnih vrednostih parametrov iz dela B Priloge I. Na podlagi vloge upravljavca lahko minister, pristojen za zdravje, dovoli uporabo pitne vode, v kateri koncentracije posameznih snovi iz dela B priloge I presegajo predpisano mejno vrednost, če to ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in če ni mogoče na drug sprejemljiv način zagotoviti oskrbe s pitno vodo. Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za vodo, namenjeno pakiranju.

Vloga upravljavca mora vsebovati podatke o:

1.sistemu in oskrbovalnem območju, na katerega se vloga nanaša;

2.dnevni količini dobavljene vode;

3.številu ljudi na oskrbovalnem območju;

4.proizvodnji in prometu živil na oskrbovalnem območju, kjer pitna voda lahko vpliva na zdravstveno ustreznost živil v njihovi končni obliki;

5.parametru, ki ni skladen, za najmanj zadnjih 12 mesecev;

6.vzrokih za neskladnost;

7.razlogih, zaradi katerih ni mogoče drugače zagotoviti oskrbe s pitno vodo;

8.predvidenem času trajanja neskladnosti pitne vode na oskrbovalnem območju;

9.načrtu ukrepov za odpravo vzrokov neskladnosti, vključno s časovnim načrtom ukrepov in oceno stroškov.

Če so za odpravo neskladnosti iz 20., 21. in 24. člena tega pravilnika potrebni ukrepi na vodovarstvenem območju, mora upravljavec o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za okolje, prostor in energijo in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za odstopanje iz 28. člena tega pravilnika na podlagi vloge upravljavca, pridobi mnenje IVZ.

Če iz mnenja IVZ iz prejšnjega člena izhaja, da začasna uporaba pitne vode, v kateri koncentracije posameznih snovi presegajo predpisano mejno vrednost, ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi in, po zagotovilu upravljavca, ni mogoče drugače zagotoviti oskrbe prebivalstva s pitno vodo, minister, pristojen za zdravje, izda dovoljenje, v katerem navede:

1.podlago za izdajo dovoljenja;

2.oskrbovalno območje s pitno vodo, na katerega se dovoljenje nanaša;

3.dnevno količino dobavljene vode;

4.število ljudi na oskrbovalnem območju;

5.proizvodnjo in promet z živili na oskrbovalnem območju, kjer pitna voda lahko vpliva na zdravstveno ustreznost živil v njihovi končni obliki;

6.podatke o rezultatih preskusov parametra, na katerega se odstopanje nanaša, za najmanj zadnjih 12 mesecih, in najvišjo dopustno vrednost, do katere lahko parameter odstopa;

7.shemo vzorčenja v času odstopanja parametra;

8.povzetek načrta za odpravo neskladnosti, vključno s časovnim načrtom ukrepov, oceno stroškov in načinom spremljanja njihovega izvajanja;

9.roke za posredovanje vmesnih poročil o poteku odpravljanja neskladnosti in doseženem izboljšanju;

10.trajanje dovoljenja za odstopanje. Ministrstvo, pristojno za zdravje v dveh mesecih obvesti Evropsko komisijo o vsakem odstopanju v zvezi s posamezno oskrbo pitne vode, ki presega povprečno 1000 m 3 na dan ali oskrbuje več kot 5000 oseb, skupaj s podatki iz prejšnjega odstavka.

Dovoljenje iz prejšnjega člena se izda za časovno obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let. Tri mesece pred potekom tega obdobja mora upravljavec posredovati ministrstvu, pristojnemu za zdravje, končno poročilo o doseženem izboljšanju. Izjemoma se lahko dovoli odstopanje še za nadaljnja tri leta. Ministrstvo, pristojno za zdravje, mora v tem primeru Evropski komisiji posredovati poročilo o dejavnostih iz prvega obdobja, skupaj z razlogi za odločitev o dovoljenju za drugo odstopanje. V izjemnih okoliščinah lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, zaprosi Evropsko komisijo za tretje odstopanje, za obdobje, ki ne presega treh let.

Če je iz mnenja IVZ razvidno, da neskladnost z mejnimi vrednostmi parametrov ni pomembna in je upravljavec sprejel ukrepe, ki bodo odpravili neskladnost v 30 dneh, upravljavec v vlogi navede le tiste podatke iz 25. člena tega pravilnika, ki so po mnenju IVZ potrebni za izdajo dovoljenja. V dovoljenju se navede le najvišja dopustna vrednost, do katere parameter lahko odstopa, in trajanje dovoljenega odstopanja oziroma rok, do katerega je potrebno zagotoviti skladnost. Določba prejšnjega odstavka ne velja za primere, če je v zadnjem letu vrednost kateregakoli parametra presegala mejno vrednost skupno za več kot 30 dni.

Upravljavec mora o dovoljenem odstopanju obvestiti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja. Posebne skupine uporabnikov, za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji ter s priporočili za varovanje zdravja ljudi, ki jih pripravi IVZ.

Priprava vode je obdelava vode, s katero se zagotovi njena skladnost in zdravstvena ustreznost. Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna. Vodi se ne sme dodati nobenih drugih snovi, razen snovi, ki so potrebne za pripravo. Snovi, ki se uporabljajo za pripravo, in nečistoče, ki jih te snovi vsebujejo, ne smejo biti v pitni vodi v višji koncentraciji, kot določa ta pravilnik in ne smejo, posredno ali neposredno, vplivati na zdravje ljudi. Kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije pitne vode, mora upravljavec preverjati učinkovitost uporabljenega postopka in zagotoviti, da je vsako onesnaženje s stranskimi produkti razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi pri tem ogrožen učinek razkuževanja.

Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivati na skladnost pitne vode.

Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu, morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri upravljavcu. Upravljavec mora v svojih internih dokumentih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov o skladnosti, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora , s tem da pogostnost obveščanja ne sme biti opredeljena manj kot enkrat letno. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, morajo upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo pripraviti letno poročilo. Z letnim poročilom morajo seznaniti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. Poročilo za preteklo leto morajo posredovati IVZ najpozneje do 31. marca. Vsebino poročila določi IVZ. Navodilo upravljavcem sistemov za oskrbo s pitno vodo za pripravo letnega poročila o pitni vodi je dostopno na spletnih straneh IVZ.

IVZ je upravljavec zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode. Bazo podatkov o skladnosti pitne vode predstavljajo podatki, dobljeni z monitoringom. Upravljavci so dolžni IVZ najmanj enkrat letno sporočati podatke o sistemih za oskrbo s pitno vodo. Vrsto podatkov iz prejšnjega odstavka določi IVZ.

IVZ pripravi letno poročilo o pitni vodi za preteklo leto in ga pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje najpozneje do 31. maja. Poročilo objavi na svojih spletnih straneh najpozneje do 15. junija. Ministrstvo, pristojno za zdravje poročilo, ki zajema tri koledarska leta, pošlje Evropski komisiji v dveh mesecih od njihove objave. Prvo poročilo zajema leta 2005, 2006 in 2007. Poročilo zajema vse posamezne sisteme za oskrbo s pitno vodo, ki presegajo povprečno 1000 m 3 dnevno ali oskrbujejo več kot 5000 oseb. Poleg poročila iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za zdravje posreduje Evropski komisiji poročilo o ukrepih, ki jih mora zagotoviti upravljavec za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu z 9. členom in Opombo 10 Dela B Priloge I tega pravilnika. Priloga I: Parametri in mejne vrednosti parametrov Priloga II: Monitoring Priloga III: Specifikacija za preskušanje parametrov Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Ne glede na določbe 17. člena tega pravilnika lahko mikrobiološko preskušanje vzorcev pitne vode do 1. 1. 2005 izvajajo tudi laboratoriji javnih zdravstvenih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje iz 16. člena tega pravilnika.

Zahteve iz dela A priloge I, razen za število kolonij mikroorganizmov pri temperaturi 22 °C in pri 37 °C, se uporabljajo tudi za presojanje skladnosti za predpakirano pitno vodo v prometu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode (Uradni list RS, št. 38/00), prenehata pa se uporabljati pravilnik o načinu odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko analizo pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) in pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Uradni list RS, št. 46/97, 52/97 , 54/98 in 7/00).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 35/04) spreminja 37. člen pravilnika, tako da se glasi: Ne glede na določbe 17. člena tega pravilnika lahko mikrobiološko preskušanje vzorcev pitne vode do 1. 1. 2005 izvajajo tudi laboratoriji javnih zdravstvenih zavodov, ki izpolnjujejo pogoje iz 16. člena tega pravilnika. Ne glede na določbo prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, se monitoring za leto 2004 izvaja po programu, ki ga pripravi nosilec monitoringa in ga najpozneje v 8 dneh od uveljavitve tega pravilnika posreduje v potrditev ministru, pristojnemu za zdravje.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembi Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 26/06) vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 92/06) vsebuje naslednjo končno določbo: »6. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 25/09) vsebuje naslednjo končno določbo: »14. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti v pitni vodi (Uradni list RS, št. 74/15) določa: »14. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati tabela »Radioaktivnost« ter opombe 8, 9 in 10 v DELU C (Indikatorski parametri) Priloge I (Parametri in mejne vrednosti parametrov) Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »15. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 51/17) vsebuje naslednjo končno določbo: »4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.