Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence

S to kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta (v nadaljnjem besedilu: kolektivna pogodba) se oblikuje pokojninski načrt in podlage za oblikovanje pravil izvajalca kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: pokojninski načrt) v skladu z zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03, v nadaljnjem besedilu: ZKDPZJU) ter v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

Kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas.

Kolektivna pogodba velja za vse javne uslužbence, za katere velja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91, 34/93, 3/98, 39/99, 99/01 in 73/03). Kolektivna pogodba velja tudi za javne uslužbence iz drugega odstavka 1. člena ZKDPZJU, in sicer:

-       javne uslužbence, kateri so izgubili status funkcionarja po 1. avgustu 2003,

-       zaposlene, ki niso zajeti v prvem odstavku 1. člena ZKDPZJU, sredstva za njihovo plačo pa zagotavlja Republika Slovenija oziroma lokalna skupnost.

Pravico do vključitve v pokojninski načrt, oblikovan na osnovi te kolektivne pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pokojninski načrt), imajo javni uslužbenci iz 3. člena te kolektivne pogodbe. Pripravniki in javni uslužbenci, zaposleni za določen čas, se vključijo v pokojninski načrt pod enakimi pogoji kot ostali javni uslužbenci. Posamezniki, ki se zaposlijo v javnem sektorju po 31. juliju 2003, se vključijo v pokojninski načrt z dnem sklenitve delovnega razmerja, oziroma pridobitve statusa javnega uslužbenca. V pokojninski načrt se vključijo tudi zaposleni v osebah javnega prava, ki z začetkom uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B, 72/03 in 126/03) postanejo javni uslužbenci. O vključitvi v pokojninski načrt javnega uslužbenca obvesti upravljavec zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: upravljavec ZVPS) s pisnim obvestilom.

Skupna pokojninska premija za polni delovni čas v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja (v nadaljnjem besedilu: skupna premija), je sestavljena iz minimalne premije in dodatne premije, glede na leta dopolnjene delovne dobe, v zneskih, določenimi v skladu z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 73/03). Najnižja skupna premija, ki je 1. avgusta 2003 znašala 4.040 tolarjev, se obračunava in izplačuje javnim uslužbencem, kateri imajo na dan 1. avgusta 2003 manj kot 1 leto delovne dobe oziroma se v javnem sektorju zaposlijo po 31. juliju 2003. Najvišja skupna premija znaša 10.118 tolarjev, obračunava in izplačuje se javnim uslužbencem, ki na dan 1. avgusta 2003 izpolnjujejo 35 ali več let delovne dobe. Skupna premija v letu 2004 ne more biti nižja kot minimalna premija po ZPIZ-1. Minimalna premija iz prvega odstavka tega člena se 1. avgusta 2004 uskladi s celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač iz drugega odstavka 2. člena Dogovora o višini in načinu uskladitve osnovnih plač ter višini regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 73/03 – v nadaljnjem besedilu: dogovor), s 1. januarjem 2005 pa se uskladi na znesek minimalne premije po ZPIZ-1. Dodatne premije iz prvega odstavka tega člena ostanejo nespremenjene v letih 2003 in 2004, s 1. avgustom 2005 pa se uskladijo za celotno osnovo za uskladitev osnovnih plač v javnem sektorju iz drugega odstavka 3. člena dogovora. Od 1. januarja 2006 se uskladitev dodatnih premij določi z aneksom h Kolektivni pogodbi za javni sektor.

Javni uslužbenec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pravico do skupne premije v sorazmernem delu glede na polni delovni čas. Ne glede na prejšnji odstavek je javni uslužbenec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, upravičen do skupne premije za polni delovni čas. Do skupne premije za polni delovni čas je upravičen tudi javni uslužbenec, ki se mu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu, nadomestilo plače izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za starševsko varstvo.

V pogodbi o upravljanju zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ki jo sklene Vlada Republike Slovenije z upravljavcem ZVPS (v nadaljnjem besedilu: pogodba o upravljanju ZVPS) se določi, da upravljavec ZVPS omogoči v ta sklad tudi vplačila premije individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, pod pogoji, ki jih določa ta kolektivna pogodba.

Pravice in obveznosti delodajalca so določene v ZKDPZJU.

Začetek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je 1. avgust 2003.

Skupne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: premije), ki pripadajo javnim uslužbencem od 1. avgusta 2003 do vključno za mesec marec 2004, se vplačajo na njihove osebne račune, najkasneje do 30. aprila 2004 v enkratnem znesku, povečanem za minimalni zajamčeni donos po ZPIZ-1, nato pa se premija plačuje tekoče za koledarski mesec, hkrati z izplačilom plače. Vsa administrativna opravila v zvezi z nakazovanjem premij iz te kolektivne pogodbe prevzema delodajalec. Plačilo premije na osebni račun javnega uslužbenca izkaže delodajalec na plačilnem listu javnega uslužbenca.

Obračunavanje in plačevanje premije je obveznost osebe javnega prava, za katero pri izvajalcu ne more uveljaviti mirovanja oziroma, ki je ne more ne začasno ne trajno prekiniti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se mirovanje vzpostavi v primerih, ko za posameznega zavarovanca nastopi suspenz pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Davek od prometa zavarovalnih poslov v primeru kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev, ki jim na dan 1. avgusta 2003 manjka manj kot 10 let do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi z 398. členom ZPIZ‑1, bremeni delodajalca.

Podpisniki soglašamo, da se kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence izvede na način ustanovitve enega zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada (v nadaljnjem besedilu: ZVPS). Skladno z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, se lahko ZVPS preoblikuje v podsklad krovnega pokojninskega sklada, ki bo izvajal naložbeno politiko življenjskega cikla.

Kriteriji za izbiro upravljavca ZVPS so:

1.Kapitalska ustreznost upravljavca in sposobnost za njeno zagotavljanje.

2.Tehnična usposobljenost upravljavca.

3.Kadrovska in organizacijska usposobljenost upravljavca.

4.Ekonomičnost upravljanja s sredstvi.

5.Donosnost upravljanja s sredstvi.

6.Naložbena politika upravljavca.

7.Posebne zahteve za oblikovanje ponudbe.

8.Splošni podatki o ponudniku in njegovih referencah glede na preteklo poslovanje.

9.Osnutki pogodb in ostalih pomembnih dokumentov.

Naložbena politika bo v pokojninskem načrtu določena v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

Upravljavec ZVPS mora upravljati premoženje ZVPS ločeno od premoženja ostalih skladov, katerih upravljavec je, in ločeno od svojega premoženja.

Zajamčena donosnost znaša 50  % povprečne donosnosti, ki je izračunana skladno z metodologijo, predpisano s strani ministra za finance.

Vstopni stroški se obračunajo v odstotku od plačane premije ob njenem vplačilu skladno s pokojninskim načrtom, oblikovanim na osnovi te kolektivne pogodbe, in znašajo po letih: 2004 – 0,75% 2005 – 0,725% 2006 – 0,70% 2007 – 0,675% 2008 – 0,65% 2009 – 0,625% 2010 – 0,60% 2011 – 0,575% 2012 – 0,55% 2013 – 0,525% od leta 2014 dalje – 0,50%.

V primeru rednega ali izrednega prenehanja zavarovanja se izstopni stroški ne obračunajo.

V primeru prehoda člana ZVPS v drug pokojninski načrt v skladu z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, se stroški prenosa sredstev ne obračunajo.

Provizija za upravljanje znaša 0,75% povprečne čiste letne vrednosti sredstev ZVPS. Najkasneje v treh letih od začetka delovanja tega ZVPS se obe strani dogovorita o letnem zniževanju upravljavske provizije, določene s to kolektivno pogodbo.

Upravljavec ZVPS, razen stroškov, opredeljenih v 18. in 21. členu te kolektivne pogodbe, ni upravičen do zaračunavanja dodatnih stroškov. Upravljavec ZVPS zaračunava nižje stroške kot so opredeljeni v 18. in 21. členu te kolektivne pogodbe, če je tako določeno v pogodbi o upravljanju ZVPS.

Pogodba o upravljanju ZVPS, oblikovanega na podlagi te kolektive pogodbe, se sklene z izbranim upravljavcem, to je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Ljubljana. Na podlagi 14. člena Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe (Uradni list RS, št. 79/10 in 26/11) je upravljavec ZVPS, Modra zavarovalnica, d. d. Ljubljana. V pogodbi o upravljanju se določi, da bo upravljavec ZVPS iz prejšnjega odstavka, v primeru statusnega preoblikovanja, pravnemu nasledniku, na katerega bo preneseno upravljanje ZVPS, zagotovil ustrezno kapitalsko ustreznost v skladu s projektom preoblikovanja družbe, ki je bil s strani izbranega upravljavca predložen Komisiji za izbor upravljavca ZVPS v postopku izbire.

Zamenjava upravljavca ZVPS se lahko izvede v primeru, ko to ustanovitelju predlaga odbor iz 30. člena te kolektivne pogodbe, pri čemer se ustanovitelj o predlogu odbora opredeli najkasneje v 30 dneh od prejema predloga, ki ga odbor posreduje ustanovitelju s priporočenim pismom. Zamenjava upravljavca ZVPS se izvede:

-       v primerih, ki so določeni v pogodbi o upravljanju ZVPS,

-       v primeru iz prvega odstavka 32. člena te kolektivne pogodbe. Zamenjava upravljavca se izvede skladno s 25. členom te kolektivne pogodbe. V primeru zamenjave upravljavca ZVPS je dosedanji upravljavec ZVPS dolžan zagotoviti brezplačen prenos podatkovne baze (evidenc) ter skladno s predpisi vso dokumentacijo v zvezi s preteklim poslovanjem sklada na novega upravljavca ZVPS, kar se podrobneje določi v pogodbi o upravljanju ZVPS.

Za izbor upravljavca Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) imenuje Komisijo za izbor upravljavca ZVPS, ki je sestavljena iz dvanajst članov, in sicer:

-       iz štirih članov, ki jih kandidira Vlada RS (vladna stran),

-       iz štirih članov, ki jih kandidirajo reprezentativni sindikati, podpisniki te kolektivne pogodbe (sindikalna stran),

-       iz štirih članov iz vrst zunanjih strokovnjakov, katere kandidirata po dva vladna in sindikalna stran. Komisija sprejme poslovnik o delu, imenuje predsednika in namestnika predsednika, odločitve komisije pa se sprejemajo s soglasjem obeh strani. Naloge komisije so:

-       priprava besedila za javno zbiranje ponudb za upravljavca ZVPS in objava v Uradnem listu Republike Slovenije;

-       izbor najboljših ponudb;

-       izvedba pogajanj z najboljšimi ponudniki;

-       izbira najboljšega ponudnika za upravljanje ZVPS;

-       priprava pogodbe o upravljanju ZVPS. Vlada imenuje komisijo v primerih iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena najkasneje v 30 dneh od dneva sprejema odločitve o zamenjavi upravljavca ZVPS. Postopek izbora upravljavca ZVPS se zaključi najkasneje v 120 dneh od imenovanja komisije. Prenos upravljanja se opravi najkasneje v 6 mesecih po izboru novega upravljavca. Rok se določi v pogodbi o upravljanju ZVPS.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem načrtu, oblikovanem v skladu s to kolektivno pogodbo, krije:

-       izplačilo dodatne starostne pokojnine ob smiselni uporabi zakona, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje,

-       izplačilo predčasne dodatne starostne pokojnine ob smiselni uporabi zakona, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic iz prejšnjega člena, upravljavec ZVPS unovči odkupno vrednost enot premoženja ZVPS, vpisanih na osebnem računu člana ZVPS in jo prenese na račun kritnega sklada upravljavca ZVPS, iz katerega se bodo izplačevale dodatne pokojninske rente. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko član ZVPS ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravic iz prejšnjega člena tudi sam izbere drugo zavarovalnico ali pokojninsko družbo, ki mu bo izplačevala dodatno pokojninsko rento, s katero upravljavec ZVPS v njegovem imenu in za njegov račun sklene življenjsko zavarovanje.

Glede pogojev za izredno prenehanje članstva se uporabljajo določbe ZKDPZJU ter zakona, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje.

Pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po pokojninskem načrtu, oblikovanem na osnovi te kolektivne pogodbe so neprenosljive, razen v primerih določenih z zakonom, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje. Član ZVPS ne sme zastaviti pravic iz enot premoženja ZVPS vpisanem na njegovem osebnem računu.

Odbor sklada ZVPS, ki nadzira delo upravljavca in izvajanje njegove naložbene politike (v nadaljnjem besedilu: odbor sklada) imenuje Vlada RS. Odbor sklada sestavlja šest predstavnikov delodajalca in šest predstavnikov članov sklada, na predlog reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Odbor sklada izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Mandat predsednika ter namestnika predsednika traja 12 mesecev, pri čemer se na funkciji predsednika in namestnika predsednika izmenjavajo predstavniki obeh strani. Mandat članov odbora sklada je 4 leta. Prvo sejo skliče pooblaščeni predstavnik Vlade RS. Odbor sklada odloča z 2/3 večino. Odbor sklada način dela in odločanja uredi s poslovnikom. Odbor sklada se sestane najmanj vsake 3 mesece.

Odbor sklada spremlja poslovanje ZVPS ter nadzoruje delo upravljavca ZVPS. Odbor sklada:

-       daje mnenje k letnemu poročilu;

-       daje predloge sprememb pravil ZVPS in predloge sprememb pokojninskega načrta;

-       daje soglasje k predlogu sprememb pravil ZVPS in predloge sprememb pokojninskega načrta, ki niso predmet te kolektivne pogodbe;

-       obravnava in daje mnenje k spremembi naložbene politike ZVPS;

-       daje predhodno mnenje k statusnim spremembam in spremembam v lastniški strukturi upravljavca ZVPS;

-       predlaga predstavnike odbora sklada v nadzorni svet upravljavca ZVPS, skladno s pogodbo o upravljanju ZVPS;

-       predlaga spremembe stroškov in provizije upravljavca ZVPS;

-       predlaga prenos upravljanja ZVPS k drugemu upravljavcu;

-       preverja uspešnost poslovanja glede na doseženo donosnost in glede na doseženo donosnost v primerjavi z drugimi izvajalci;

-       obravnava in daje mnenje k poročilom upravljavca ZVPS o tveganjih, katerim je ZVPS izpostavljen;

-       preverja kapitalsko ustreznost upravljavca ZVPS;

-       obravnava način in pravilnost obveščanja ustanovitelja ZVPS zavezancev za plačilo in članov ZVPS;

-       (črtana);

-       obravnava poročilo o pravilnosti obračunavanja in nakazovanja (rokovno in po višini) premij na osebne račune ter o mirovanju plačevanja premij;

-       obravnava poročilo o pripisu donosov (datum in višina) na osebne račune;

-       spremlja izračun enote premoženja;

-       obravnava poročilo o pritožbah članov ZVPS;

-       drugo.

Če ustanovitelj ZVPS v primeru iz prvega odstavka 24. člena ne pristopi k zamenjavi upravljavca oziroma kolikor predstavniki delodajalca v odboru sklada ne soglašajo s predlogom predstavnikov članov sklada za zamenjavo upravljavca oziroma se do predloga ne opredelijo v 30 dneh od seje odbora, na kateri je bil predlog za zamenjavo upravljavca pisno posredovan, se postopek za njegovo zamenjavo začne na zahtevo 70% članov. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko člani sklada zahtevo za zamenjavo upravljavca prenesejo na enega od reprezentativnih sindikatov. Delodajalci omogočijo reprezentativnim sindikatom v javnem sektorju zbiranje zahtev za prenos upravljanja ZVPS na drugega upravljavca. Delodajalci ne nosijo stroškov zbiranja zahtev. Obrazec o zahtevi za zamenjavo upravljavca ZVPS je priloga te kolektivne pogodbe in je njen sestavni del.

Pokojninski načrt, oblikovan na podlagi te kolektivne pogodbe, se lahko spremeni ob predhodnem sprejemu aneksa k tej kolektivni pogodbi. Priloga: Zahteva za zamenjavo upravljavca ZVPS Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04) vsebuje naslednje končne določbe:

Vsi morebitni spori iz te kolektivne pogodbe se bodo reševali v skladu z zakonom, ki ureja delovna in socialna sodišča.

Podpisniki te kolektivne pogodbe sklepajo tudi kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskih načrtov skladov, ki jih Vlada RS ustanovi na podlagi drugega odstavka 5. člena ZKDPZJU.

Ta kolektivna pogodba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni list RS, št. 43/06) v zvezi s prenehanjem veljavnosti določb kolektivne pogodbe določa: »34. člen

(1)Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka veljavnosti oziroma do sklenitve novih kolektivnih pogodb, če niso v nasprotju s tem zakonom ali zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja.

(2)Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena tega zakona.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »36. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 66/07) vsebuje naslednjo končno določbo: »4. člen Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 103/09) določa: »2. člen Določbe Pokojninskega načrta in Pravil Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence se uskladijo s spremembami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06, v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), in sicer v delu, ki se nanaša:

-       na izjavo o naložbeni politiki (298.a člen ZPIZ-1),

-       na obveščanje članov ZVPSJU (298.b in 298.c člen ZPIZ-1),

-       na obveznost upravljavca v primeru, ko dejansko čista vrednost sredstev sklada ne dosega zajamčene vrednosti sredstev sklada (322. člen ZPIZ-1).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »3. člen Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/12) določa: »1. člen S tem aneksom h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence se Kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (v nadaljevanju: Kolektivna pogodba) uskladi z določili Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe (Uradni list RS, št. 79/10 in 26/11).«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »5. člen Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Aneks h Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 18/16) vsebuje naslednjo končno določbo: »11. člen Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.