66. člen MEKSV

1. Za redno izplačilo po tem členu mora biti znesek dajatve, povečan za družinske dajatve, ki se izplačujejo, dokler traja zavarovalni primer, tolikšen, da je za tipičnega upravičenca iz razpredelnice, priložene temu delu, vsaj enak odstotku iz razpredelnice glede na celotno plačo odraslega nekvalificiranega moškega delavca in na znesek družinskih dajatev, ki se izplačujejo zavarovani osebi, ki ima enake družinske odgovornosti kot tipični upravičenec. 2. Plača odraslega nekvalificiranega moškega delavca, dajatve in družinske dajatve se izračunajo na enaki časovni podlagi. 3. Za druge upravičence morajo biti dajatve v razumnem razmerju z dajatvami tipičnega upravičenca. 4. V tem členu je odrasli nekvalificirani moški delavec: a. oseba, ki se šteje kot tipični nekvalificirani delavec v prozvodnji strojev, razen v proizvodnji električnih strojev, ali b. oseba, ki je skladno z določbami naslednjega odstavka opredeljena kot tipični kvalificirani delavec. 5. Oseba, ki je za namene pododstavka b četrtega odstavka tega člena opredeljena kot tipični nekvalificirani delavec, je oseba, zaposlena v tisti skupini gospodarskih dejavnosti, ki zajema največje število aktivnih moških, zavarovanih za ustrezni zavarovalni primer, ali hranilcev zavarovanih oseb v panogi, ki zajema največ teh zavarovanih oseb ali hranilcev; v ta namen se uporabi mednarodna standardna klasifikacija dejavnosti, ki jo je sprejel Ekonomski in socialni svet Združenih narodov na svojem sedmem zasedanju 27. avgusta 1948 in je priložena dodatku 1 k temu kodeksu; upoštevajo pa se tudi vse morebitne poznejše spremembe te razvrstitve. 6. Če je višina dajatve v regijah različna, se odrasli nekvalificirani moški delavec lahko opredeli za vsako regijo skladno s četrtim in petim odstavkom tega člena. 7. Plača odraslega nekvalificiranega moškega delavca se določi na podlagi plače za normalno število delovnih ur, določene s kolektivnimi pogodbami ali z notranjo zakonodajo ali skladno z njo ali z običajem; pri tem je treba upoštevati morebitne dodatke za uskladitev plač z rastjo življenjskih stroškov; če se plača razlikuje po regijah in se ne uporabljajo določbe šestega odstavka tega člena, se upošteva povprečna plača. 8. Višina rednih izplačil za starost, nesrečo pri delu in poklicno bolezen (razen pri nezmožnosti za delo), invalidnost in ob smrti hranilca družine mora biti revalorizirana, če pride do večje spremembe v splošni ravni zaslužkov, ki so posledica večjih sprememb življenjskih stroškov.