2. člen MPIAK

Besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju urejanja prostora in trajnostnega razvoja se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o hribovskem kmetijstvu se v izvirniku v slovenskem in francoskem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju varstva narave in urejanja krajine se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju gorskega gozda se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju turizma se v izvirniku v slovenskem in francoskem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju varstva tal se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju energije se v izvirniku v slovenskem in italijanskem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju prometa se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi; besedilo protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o reševanju sporov se v izvirniku v slovenskem in nemškem jeziku glasi:* Republika Avstrija, Francoska republika, Italijanska republika, Kneževina Lihtenštajn, Kneževina Monako, Zvezna republika Nemčija, Republika Slovenija, Švicarska konfederacija kot tudi Evropska skupnost so se v skladu s svojimi nalogami po Konvenciji o varstvu Alp (Alpska konvencija) z dne 7. novembra 1991 in da bi zagotovile celovito politiko varstva in trajnostnega razvoja alpskega prostora, zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 2. člena Alpske konvencije, ob spoznanju, da je alpski prostor območje, pomembno za vso Evropo, in je po reliefu, podnebju, vodovju, rastlinstvu, živalstvu, pokrajini in kulturi tako edinstvena kot tudi raznovrstna dediščina in da njeno gorovje, doline in predalpsko hribovje sestavljajo ekološke enote, katerih ohranitev ni zgolj interes alpskih dežel, zavedajoč se, da so Alpe življenjski prostor tamkajšnjega prebivalstva in okvir za njegov gospodarski razvoj, prepričane, da mora imeti tamkajšnje prebivalstvo možnost opredeliti svoje lastne zamisli o družbenem, kulturnem in gospodarskem razvoju in sodelovati pri njihovem uresničevanju v okviru veljavne ureditve, zavedajoč se, da ima alpski prostor tudi različne funkcije splošnega pomena, še zlasti kot turistični in rekreacijski prostor in da so v njem pomembne evropske prometne poti, glede na to, da naravne prostorske omejitve in občutljivost ekosistemov povzročajo probleme združljivosti z naraščanjem domačega in tujega prebivalstva kot tudi povečano potrebo po zemljiščih za različne prej omenjene dejavnosti, kar škoduje ekološkemu ravnotežju alpskega prostora in ga ogroža, ob spoznanju, da te prostorske zahteve niso enakomerno porazdeljene in se zgoščeno pojavljajo na posameznih območjih, medtem ko drugim območjem grozita praznjenje in slabša razvitost, glede na to, da je zaradi teh tveganj treba upoštevati tesne povezave med človekovimi dejavnostmi, še zlasti kmetijskimi in gozdarskimi, ter ohranitvijo ekosistemov, kar vpliva na občutljivost alpskega prostora za spremembe pogojev za opravljanje družbenih in gospodarskih dejavnosti in kar narekuje sprejetje smotrnih in raznovrstnih ukrepov v dogovoru s tam živečim prebivalstvom in njegovimi izvoljenimi predstavniki ter z gospodarskimi organizacijami in združenji, glede na to, da je treba obstoječo politiko urejanja prostora, ki prispeva k zmanjševanju neenakosti in krepitvi solidarnosti še naprej izvajati, tako da bodo bolj upoštevane zahteve okolja, da bo v celoti uveljavljena njena preventivna vloga, zavedajoč se, da so varstvo okolja, družbeni in kulturni razvoj kakor tudi gospodarski razvoj alpskega prostora enako pomembni cilji in da je zato treba iskati dolgoročno trdno ravnotežje med njimi, prepričane, da lahko teritorialne skupnosti, ki jih ta vprašanja neposredno zadevajo, najbolje rešujejo številne probleme alpskega prostora, prepričane, da je treba v korist usklajenega razvoja spodbujati čezmejno sodelovanje teritorialnih skupnosti, ki jih to neposredno zadeva, prepričane, da lahko naravne omejitve proizvodnje zlasti v kmetijstvu in gozdarstvu ogrozijo gospodarske temelje tamkajšnjega prebivalstva in povzročajo slabšanje življenjskega prostora in prostora za sprostitev, prepričane, da lahko razpoložljivost alpskega prostora kot območja splošnega pomena, predvsem glede njegove funkcije varstva okolja in ekološkega ravnotežja, ter kot območja za prosti čas in sprostitev opravičuje ustrezne ukrepe pomoči, prepričane, da se določeni problemi lahko razrešijo le čezmejno in s skupnim ukrepanjem alpskih držav, sporazumele, kot sledi: