4. člen

1. Brez vpliva na določbe 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz države pogodbenice, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Lihtenštajnom (*1)), Češke republike, Estonije, Evropske skupnosti, Madžarske, Isladnije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije, Slovenije, Slovaške republike in Turčije v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med to državo pogodbenico in vsako od teh držav, če obdelava ali predelava, opravljena v tej državi pogodbenici presega postopke, omenjene v 7. členu. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani. 2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v državi pogodbenici ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz te države pogodbenice samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države, omenjene v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v tej državi pogodbenici. 3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v državi pogodbenici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav. 4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.