14. člen

(1)V primeru uporabe prvega, drugega in tretjega odstavka 13. člena, prvega odstavka 14. člena in prvega odstavka 26. člena konvencije nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča zahteva od pristojnega nosilca dovoljenje za odobritev storitev večje vrednosti, ki so navedene na seznamu, priloženem temu dogovoru. Nosilec v kraju začasnega ali stalnega prebivališča takoj obvesti pristojnega nosilca, če so bile take storitve zaradi nujnosti zagotovljene brez prej omenjenega dovoljenja.

(2)Za nujen primer v smislu petega odstavka 13. člena konvencije se šteje, kadar se zagotavljanje storitve ne more odložiti, ne da bi s tem ogrozili življenje ali zdravje osebe. Če se proteza ali pripomoček po nesreči zlomi ali izrabi, za določitev nujnosti zadostuje upravičiti potrebo po popravilu ali zamenjavi takega pripomočka.