Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1E)

V zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 26/03 – UPB-1, 110/02 – ZISDU-1 in 63/03 – ZIPRS0304-A) se v drugem odstavku 23. člena vejica nadomesti s piko in črta besedilo “ki prekine delovno razmerje zaradi varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.“ Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: “(3) Obvezno se zavaruje eden od staršev – upravičenec do starševskega nadomestila, ki nima pravice do starševskega dopusta, če je bil zavarovan po predpisih o starševstvu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom starševskega dopusta oziroma mu je delovno razmerje prenehalo med trajanjem starševskega dopusta, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi.

(4)Obvezno se za razliko do polnega delovnega časa zavaruje eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma neguje in varuje otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka do 18. leta starosti in ima pravico delati krajši delovni čas.“.

Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi: Obvezno se zavaruje družinski pomočnik, upravičenec do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o socialnem varstvu.“.

Doda se nov 24.a člen, ki se glasi: Obvezno se zavarujejo vojaki naborniki na prostovoljnem služenju vojaškega roka in državljani med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.“.

Za drugim odstavkom 50. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Zavarovancu, ki vključno z upoštevanjem več kot pet let dodane dobe pridobi pravico do starostne pokojnine z 20 leti pokojninske dobe, se starostna pokojnina odmeri v višini 35% pokojninske osnove (moški) oziroma 38% pokojninske osnove (ženska).“.

V drugem odstavku 90. člena se za besedilom “vrhunski športnik oziroma šahist“ dodata besedi “ali brezposelni“. V tretjem odstavku se za besedo “vajenec“ črtata vejica in beseda “brezposelni“. V šestem odstavku se za besedo “nadomestila,“ doda besedilo “če v 15 dneh po vročitvi pogodbe iz 86. člena tega zakona pogodbe ne podpiše,“.

Napovedni stavek prvega odstavka 93. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Zavarovanec, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije, in zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, imata:“ Drugi odstavek se spremeni tako, da se na koncu namesto pike dodata vejica in besedilo “in sicer v višini: – 50%, ko zavarovanec dela s polovico polnega delovnega časa, – 37,5%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno, – 25%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno in – 12,5%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno.“.

101. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, mora delodajalec ponuditi opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajšim delovnim časom od polnega, razen v primerih, ko mu lahko skladno s 102. členom tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi.

(2)Zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do poklicne rehabilitacije na podlagi invalidnosti II. kategorije, delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti šele po uspešno končani poklicni rehabilitaciji, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu skladno s pogodbo o poklicni rehabilitaciji iz 86. člena tega zakona in predpisi o delovnih razmerjih. Določbe sicer veljavne pogodbe o zaposlitvi se v času poklicne rehabilitacije zavarovanca ne izvajajo v tistem delu, ki je urejen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.

(3)Zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega ali pravica do premestitve na drugo delovno mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije ali invalidnosti II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti, delodajalec iz razloga invalidnosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega delovnega časa ali za delo na drugem delovnem mestu skladno s predpisi o delovnih razmerjih.

(4)Pri zagotovitvi pravic in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost oziroma pri izbiri drugega delovnega mesta, mora delodajalec upoštevati: – mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, – usposobljenost zavarovanca po uspešno končani poklicni rehabilitaciji ter – določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in kolektivnih pogodb.

(5)Zavarovanec in delodajalec lahko zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ali poklicne rehabilitacije.

(6)Če zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, skladno z drugim ali tretjim odstavkom tega člena, v roku 30 dni od prejema ponudbe ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(7)Če delodajalec v skladu s prvimi petimi odstavki tega člena zavarovancu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagi invalidnosti, je to skladno s predpisi o delovnih razmerjih razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani zavarovanca, delodajalec pa mu je dolžan izplačati odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.“.

102. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more skladno s prejšnjim členom tega zakona zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

(2)Delodajalec lahko skladno s predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi zavarovancu iz prejšnjega člena oziroma prvega odstavka tega člena, če delovni invalid brez opravičljivih razlogov: – v zakonsko določenem roku ne podpiše pogodbe o poklicni rehabilitaciji iz 86. člena tega zakona ali ne nastopi oziroma ne konča rehabilitacije v roku, določenem s to pogodbo, – ne izpolnjuje obveznosti, ki so določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, – ne nastopi dela na drugem delovnem mestu v skladu s prejšnjim členom tega zakona, ali – ne prične z delom s krajšim delovnim časom od polnega v skladu s prejšnjim členom tega zakona.“.

Za tretjim odstavkom 163. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Uživalec denarnega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se zaposli za krajši delovni čas od delovnega časa, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ne glede na to, da je vključen v obvezno zavarovanje, obdrži nadomestilo tudi po zaposlitvi, in sicer v sorazmernem delu. Sorazmerni del nadomestila se izračuna tako, da se pripadajoče nadomestilo v času, ko je uživalec zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, zmanjša za: – 12,5%, ko dela uživalec 1 uro na dan, – 25%, ko dela uživalec 2 uri na dan, – 37,5%, ko dela uživalec 3 ure na dan, – 50%, ko dela uživalec 4 ure na dan, – 62,5%, ko dela uživalec 5 ur na dan, – 75%, ko dela uživalec 6 ur na dan, – 87,5%, ko dela uživalec 7 ur na dan.“.

V tretji alinei prvega odstavka 207. člena se za besedo “starše“ doda vejica, besedi “in zapornike“ pa se črtata in nadomestita z besedilom “družinske pomočnike, vojake nabornike in državljane med prostovoljnim usposabljanjem za zaščito in reševanje“.

V 212. členu se za številko “23.“ postavi vejica, besedilo “in 24. člena tega zakona“ pa se nadomesti z besedilom “23.a in 24.a člena tega zakona“.

V prvi alinei prvega odstavka 222. člena se za vejico na koncu doda besedilo “zavarovanci iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 23. člena in zavarovanci iz 23.a člena tega zakona,“. Tretja alinea prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: “– Republika Slovenija za zavarovance iz 20., prvega odstavka 23. in 24.a člena tega zakona,“.

V 223. členu se v sedmi alinei številka “24.“ nadomesti s številko “24.a“. Za sedmo alineo se doda nova osma alinea, ki se glasi: “– pristojna občina za zavarovance iz 23.a člena tega zakona.“.

V 240. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Edini ustanovitelj in družbenik nepremičninskega sklada je Zavod.“. Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo peti do osmi odstavek.

V prvem, drugem in tretjem stavku drugega odstavka 259. člena se besedi “zdravniške komisije“ nadomestita z besedama “imenovanega zdravnika“.

V 360. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v primeru spremembe delodajalca prehod med pokojninskima načrtoma kolektivnega zavarovanja iz prvega odstavka 297. člena tega zakona dovoljen tudi, če je premija kolektivnega prostovoljnega dodatnega zavarovanja plačana za obdobje, krajše od 36 mesecev.“. Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

V 405. členu se prvi odstavek označi s številko “(1)“ in doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Določbe tega člena se ne uporabljajo za obdobje dodane dobe, pridobljene na podlagi četrtega odstavka 193. člena tega zakona.“.

V 445. členu se številka “2004“ nadomesti s številko “2006“.

V drugem odstavku 446. člena se številka “2004“ nadomesti s številko “2005“.

(1)Zavarovanec, ki pred uveljavitvijo 69. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/01) ni mogel pridobiti pravice do pokojnine po določbah zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 70/97, 43/99, 28/2000, 64/01 in 110/02) zaradi veljavnosti določbe 404. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99), lahko vloži zahtevek za pridobitev pravice do pokojnine po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, če je zanjo v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 izpolnil predpisane pogoje.

(2)Pokojnina, priznana po prejšnjem odstavku, pripada upravičencu od dneva izpolnitve pogojev, če ni bil zavarovan oziroma od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2004. Št. 172-01/89-2/303 Ljubljana, dne 17. decembra 2003. EPA 1044-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.