Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-G)

V zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 56/99 - ZVZD, 99/01, 42/02 - ZDR in 60/02) se drugi odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi: “Za zavarovance po 7. točki prejšnjega odstavka se štejejo: – kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ustvarjajo s to dejavnostjo dohodek in so na tej podlagi vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali so se v to zavarovanje vključile prostovoljno; – kmetje, člani njihovih gospodarstev in druge osebe, ki v Republiki Sloveniji opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in niso pokojninsko in invalidsko zavarovane, če kmečko gospodarstvo dosega na člana gospodarstva mesečno najmanj tolikšen katastrski in drug dohodek, ki ustreza znesku 25% minimalne plače, zmanjšane za davke in prispevke. Za člane kmečkega gospodarstva se štejejo vse osebe, ki v okviru tega gospodarstva opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic.” Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: “Minimalna plača je najnižji znesek plače za polni delovni čas po predpisih o minimalni plači. Kot drugi dohodki kmečkega gospodarstva iz druge alinee drugega odstavka tega člena se štejejo dohodki, od katerih se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Zavarovanci iz prve alinee drugega odstavka tega člena, ki so se v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključili prostovoljno, se lahko odločijo, da se bodo zavarovali za vse pravice iz 13. člena tega zakona ali pa le za tak obseg pravic, kot zavarovanci iz druge alinee drugega odstavka tega člena. Pogoje, pod katerimi posamezni zavarovanci lahko spremenijo obseg zavarovanja, se določi v pravilniku, ki ga sprejme minister, pristojen za zdravje.”

V drugem odstavku 30. člena se besedilo “pristojna zdravniška komisija” nadomesti z besedilom “pristojni imenovani zdravnik”. V tretjem odstavku se besedilo “Na predlog zdravniške komisije I. stopnje lahko zdravniška komisija II. stopnje” nadomesti z besedilom “Imenovani zdravnik lahko”. V četrtem in petem odstavku se besedilo “zdravniška komisija II. stopnje” nadomesti z besedama “imenovani zdravnik”.

V 76. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki se nanašajo na uresničevanje zdravstvenega zavarovanja, so dolžni zavodu na njegovo obrazloženo zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke, potrebne za povrnitev škode in za nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz tega zavarovanja.”

79. člen se spremeni tako, da se glasi: Delodajalci, pravne in fizične osebe, zdravstveni in drugi zavodi ter organizacije oziroma zasebni zdravstveni delavci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, policija ter drugi državni organi, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti zbirajo različne podatke, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje, so za namene izvajanja postopkov za povračilo škode, dolžni podatke o primerih povzročenih bolezni, poškodb ali smrti zavarovancev brezplačno posredovati zavodu. Enako dolžnost imajo tudi vse zavarovalnice za primere poškodb zavarovancev v cestnem prometu za udeležence, s katerimi imajo sklenjeno avtomobilsko zavarovanje, ali za primere, ko so jih le-ti povzročili in jim je zavarovalnica izplačala odškodnino.”

Za 79. členom se dodata nova 79.a člen in 79.b člen, ki se glasita: Zavod ima pravico iz centralnega registra prebivalstva brezplačno dobiti naslednje podatke o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja: – enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), – kraj rojstva, – osebno ime, – državljanstvo, – stalno oziroma začasno prebivališče, – zakonski stan ali zunajzakonska skupnost, – šolska izobrazba, – EMŠO matere, – EMŠO očeta, – EMŠO zakonca, – EMŠO otrok, – davčno številko.

Zbirke podatkov na področju zdravstvenega zavarovanja so: – evidenca o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja, – evidenca o zavezancih za prispevek, – evidenca o izvajalcih zdravstvene dejavnosti. O zavarovanih osebah se v evidencah vodijo naslednji podatki: – osebno ime, – identifikacijska številka (ZZZS številka), – številka kartice zdravstvenega zavarovanja, – EMŠO, – stalno oziroma začasno prebivališče, – datum smrti, – državljanstvo, – poklic, ki ga opravlja, – številka delovnega dovoljenja in datum poteka veljave delovnega dovoljenja, – podatki o zavarovanju, – IP številka, – kategorija invalidnosti (I, II, III), – podatki o družinskem članu (osebno ime, EMŠO, naslov, zavarovanje družinskega člana, sorodstveni odnos do nosilca zavarovanja, datum veljave potrdila o šolanju), – podatki o osebnem zdravniku zavarovane osebe, – podatki o obravnavi pred imenovanim zdravnikom zavoda oziroma zdravstveno komisijo, – podatki o zdravstvenih storitvah, – podatki o poškodbah po tretji osebi, – podatki o denarnih dajatvah, – podatki o prejetih medicinsko-tehničnih pripomočkih, – podatki o izdanih zdravilih na recept. O zavezancih za prispevek se v evidencah vodijo naslednji podatki: – identifikacijska številka (ZZZS številka), – davčna številka, – registrska številka zavoda, – firma oziroma ime, – sedež oziroma naslov, – šifra dejavnosti, – datum začetka – konca dejavnosti, – matična številka iz registra poslovnih subjektov, – datum vpisa v sodni register, – podatki o zasebnem zavezancu (osebno ime, EMŠO), – številka poslovnega računa oziroma drugega računa, preko katerega posluje, – datum začetka in datum prenehanja zavezanosti za plačilo prispevka, – datum in vzrok spremembe, – število zaposlenih, – vrsta registra in vrsta zavezanosti, – podatki o prispevku, – podatki o poškodbah pri delu in poklicnih bolezni. O izvajalcih zdravstvene dejavnosti se v evidencah vodijo naslednji podatki: – identifikacijska številka (ZZZS številka), – davčna številka, – šifra izvajalca, – naziv izvajalca (polni in skrajšani), – naslov izvajalca, – tip izvajalca, – oznaka pravnega statusa (javni, zasebni), – šifra in naziv zdravstvene dejavnosti, – datum začetka oziroma prenehanja poslovanja, – številka poslovnega računa, – podatki o pogodbi, sklenjeni z izvajalcem, – imetnik profesionalne kartice, – seznam zdravnikov pri izvajalcu, – za zasebne izvajalce še osebno ime ter EMŠO in podatki o koncesiji, – matična številka iz Poslovnega registra Slovenije. Natančnejša opredelitev vsebine zbirk podatkov se opredeli s posebnim zakonom iz drugega odstavka 76. člena tega zakona.”

Za drugim odstavkom 81. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Zavarovanec in delodajalec zahtevo iz druge alinee prejšnjega odstavka lahko vložita v treh delovnih dneh od dne, ko sta bila z oceno seznanjena.” Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti, se spremeni tako, da se glasi: “O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika. Odločbo je potrebno osebno vročiti zavarovani osebi. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.” Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

82. člen se spremeni tako, da se glasi: Zavarovana oseba ali delodajalec se lahko na odločbo imenovanega zdravnika pritoži v treh delovnih dneh od vročitve odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija, ki jo imenuje upravni odbor zavoda, in ki jo sestavljata dva zdravnika in en univerzitetni diplomirani pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu pritožbe.”

Prvi odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi: “Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje. V vseh drugih primerih pa ima Zavod pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe.”

V prvem odstavku 95. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: “Z globo od 100.000 do 3,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec:”. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Z globo od 10.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.”

V prvem odstavku 96. člena se besedilo: “Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev” nadomesti z besedilom: “Z globo od 100.000 do 3,000.000 tolarjev”. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Z globo od 10.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.”

107. člen se črta.

V drugem odstavku 108. člena se besedilo “ime in priimek” nadomesti z besedilom “osebno ime”. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Podatki iz 79.b člena tega zakona se hranijo v zbirkah podatkov pet let od izbrisa zadnjega podatka v posamezni zbirki.”

Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 9. in 10. členu tega zakona (95. in 96. člen zakona), razen za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe prvega odstavka 1. člena tega zakona (drugi odstavek 15. člena zakona) pa se začnejo uporabljati 1. 1. 2004. Št. 500-01/91-2/88 Ljubljana, dne 27. novembra 2003. EPA 946-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.