8. člen

(1)Odobrena vzrejališča čebeljih matic se glede na to, kateri tip matic vzrejajo, delijo na vzrejališča rodovniških in na vzrejališča gospodarskih matic.

(2)Vzrejališče čebeljih matic mora poleg pogojev, ki jih določa zakon za odobritev in delovanje, izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - da ima na razpolago najmanj dva čebelnjaka, na dveh ločenih stojiščih, vsako z najmanj 20 čebeljimi družinami, skupaj 40 čebeljih družin, stojišči morata biti med seboj oddaljeni najmanj 3 km. Stojišča se razdelijo na najmanj eno vzrejno in eno selekcijsko; - da so zagotovljeni veterinarski ukrepi in preventivno zdravstveno varstvo čebel; - da ima ustrezne objekte in prostore za vzrejo čebeljih matic v skladu z dobro čebelarsko prakso; - da ima potrebno opremo,ki zagotavlja vzrejo najmanj 300 matic na leto v skladu z rejskim programom; - da vse čebelje družine po morfoloških in etoloških lastnostih ustrezajo pogojem za vpis v izvorno rodovniško knjigo; - da so okrog vzrejnega stojišča za vzrejo rodovniških matic v krogu s polmerom 6000m v drugih čebelnjakih nameščene samo avtohtone kranjske čebele; - da so okrog vzrejnega stojišča za za vzrejo gospodarskih matic v krogu s polmerom 3000 m v drugih čebelnjakih nameščene samo avtohtone kranjske čebele; - da ima čebelar vzrejevalec matic najmanj poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka ali da je čebelar vzrejevalec matic vzrejal matice na odobrenem vzrejališču matic najmanj 10 let pred oddajo vloge za odobritev.

(3)Ne glede na določbe šeste in sedme alinee prejšnjega odstavka, je lahko razdalja krajša v primeru za čebele neprehodnih naravnih ovir, v skladu s prvim odstavkom 24. člena tega pravilnika.

(4)Čebelar vzrejevalec se mora tudi dodatno strokovno usposabljati in pridobivati specializirana znanja s področja vzreje čebeljih matic v skladu s potrjenim rejskim programom.