Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih

Ta pravilnik določa varnostne ukrepe in tehnične normative za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi pri izvajanju razstreljevalnih del v rudarskih podjetjih z jamskim in površinskim pridobivanjem ter v podjetjih za izvajanje storitev na področju razstreljevalnih del (v nadaljnjem besedilu: drugo podjetje) v rudarstvu in drugih dejavnostih. Če ni s tem pravilnikom posebej določeno, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo eksplozive.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: 1. jamska skladišča eksplozivnih sredstev: so skladišča, zgrajena za shranjevanje in manipulacijo z eksplozivnimi sredstvi na primernem mestu v jami, kjer poteka raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin in druga rudarska dela. Poleg jamskih skladišč, ki so stalne narave, se lahko uporabljajo tudi pomožna skladišča in priročne shrambe eksplozivnih sredstev; 2. podzemska skladišča eksplozivnih sredstev: so skladišča, zgrajena za shranjevanje in manipulacijo z eksplozivnimi sredstvi pod zemeljsko površino v skladu s tem pravilnikom; 3. razstreljevalna dela: so vsa dela, pri katerih se z eksplozivnimi sredstvi rušijo mineralne surovine in kamenine za pridobivanje le-teh, ter izvajajo druga rušilna ali obdelovalna dela v rudarstvu in drugih dejavnostih; 4. skladišča eksplozivnih sredstev na površini: so skladišča, zgrajena za shranjevanje in manipulacijo z eksplozivnimi sredstvi na površini v skladu s tem pravilnikom in zakonom, ki ureja graditev objektov; 5. tehnični vodja: je oseba, ki jo določi izvajalec rudarskih del in preko katere izvaja tehnično vodenje del in zagotavlja varnost in zdravje pri delu. V primeru ne rudarskih izvajalcev del se šteje za tehničnega vodjo oseba, ki so ji poverjene smiselno enake naloge kot tehničnim vodjem rudarskih del pri rudarskih izvajalcih del; 6. stanje tehnike opredeljeno s standardom: pomeni standard, ki se nanaša na določeno napravo ali pripravo ali njeno tehnično izvedbo oziroma postopek za katerega je bil izpeljan postopek odobritve in objave po nacionalni, regionalni ali mednarodni standardizaciji. Praviloma se uporabljajo slovenski standardi (SIST). Kolikor stanje tehnike ni opredeljeno s slovenskim standardom, se po tem pravilniku uporabljajo evropski standardi, standardi ISO, standardi DIN in drugi, po omenjenem vrstnem redu; 7. ANFO eksplozivna mešanica: je zmes amonijevega nitrata in mineralnega olja, ki se uporablja za razstreljevanje. Lahko se meša z emulzijsko mešanico. Dobljena mešanica se imenuje ojačani ANFO. Ojačani ANFO se lahko vsipa ali črpa v minsko vrtino; 8. busterji: so eksplozivni predmeti, napolnjeni z brizantnim razstrelivom (na primer pentolitom), ki so namenjeni za ojačanje inicialnega impulza detonatorjev vseh vrst ali detonacijske vrvice. Uporabljajo se pri iniciranju razstreliv, ki niso občutljiva na detonator jakosti številka 8 ali na običajno detonacijsko vrvico. Kot buster se izjemoma in v skladu z navodili proizvajalca razstreliva lahko uporablja tudi patrona drugega na detonator aIi detonacijsko vrvico občutljivega močnejšega razstreliva; 9. časovni električni detonatorji: so električni detonatorji, ki zaradi vgrajenega zakasnilnega vložka detonirajo z določeno zakasnitvijo po tem, ko električni tok prižge vžigalno glavico; 10. časovni neelektrični detonatorji: so neelektrični detonatorji z vgrajenim zakasnilnim vložkom, ki se aktivirajo z zakasnitvijo, odvisno od vrste zakasnilnega vložka; 11. deflagracija: je eksplozivna reakcija ali gorenje, ki se giblje skozi eksplozivno snov s hitrostjo, ki je manjša od hitrosti zraka v razstrelivu; 12. detonacija: je eksplozivna reakcija, ki se giblje skozi eksplozivno snov s hitrostjo, ki je višja od hitrosti zvoka v razstrelivu; 13. detonacijska vrvica: je gibka vrvica, ki je sestavljena iz jedra zelo brizantnega razstreliva pentrita, ki je ovito s prejo in je po površini prevlečena z vodonepropustno plastično oblogo. Polnitev detonacijske vrvice, ki se uporablja kot iniciator razstreliva, mora biti najmanj 12 g/m. Uporabljajo se tudi detonacijske vrvice z manjšo polnitvijo do 4 g/m (za povezovanje minskega polja na površini) in večjo do 100 g/m (za posebne namene kot je gladko odstreljevanje); 14. detonator (rudarska kapica): je aluminijast ali bakren kovinski tulec, napolnjen z določeno majhno količino inicialnega in brizantnega razstreliva, in je namenjen za iniciranje razstreliva s pomočjo vžigalne vrvice; 15. električni detonator: je detonator, ki je že opremljen z električnim vžigalnikom. Aktivira ga z električnim tokom predpisane jakosti, odvisne od tipa električne vžigalne glavice. Potreben električni tok da električni vžigalni strojček; 16. električni vžigalniki: so pirotehnični izdelki, v katerih električni tok, ko steče skozi uporovno žico, prižge lahko vnetljivo zmes vžigalne glavice. Plamen lahko vžge inicialno razstrelivo ali črni smodnik, ne pa drugega razstreliva; 17. elektronski detonator: ima s pomočjo programa nastavljiv interval med 1 ms in 100 ms. Aktivira se z dekodirnim tokom, ki ga da poseben računalniški vžigalni strojček; 18. emulzijske eksplozivne mešanice: so vodoodporne eksplozivne mešanice, ki so namenjene za razstreljevalna dela v rudarstvu, gradbeništvu in drugih gospodarskih dejavnostih. Za detonacijo emulzijskih eksplozivnih mešanic, za razliko od ostalih razstreliv, niso potrebni visoko eksplozivni senzibilizatorji; 19. gospodarska eksploziva (v nadaljnjem besedilu: eksploziva) so trdne ali tekoče brizantne eksplozivne snovi, ki so namenjene za razstreljevalna dela v rudarstvu, gradbeništvu in drugih gospodarskih dejavnostih; 20. inicialna razstreliva: so občutljive eksplozivne snovi, ki detonirajo že ob stiku s plamenom; 21. iniciator detonacije: je detonator ali detonacijska vrvica, ki sproži začetek detonacije v razstrelivu; 22. iniciranje: je dejanje, ki povzroči, da eksplozivna snov detonira ali deflagrira; 23. konektorji: so predmeti iz plastične mase, v katerih so vgrajeni neelektrični detonatorji manjše jakosti. Namenjeni so samo za povezovanje neelektričnih detonatorjev v mrežo; 24. metanski električni detonatorji: so trenutni ali milisekundni električni detonatorji, ki so posebej izdelani in preskušeni za uporabo v jamah z metanom ali nevarnim premogovim prahom; 25. metansko razstrelivo: je tisto razstrelivo, ki poleg splošnih zahtev izpolnjuje še dodatne zahteve glede metanske varnosti. Vsako metansko razstrelivo je definirano z metodo, po kateri je bilo preizkušeno, in s pogoji, pod katerimi se lahko uporablja; 26. milisekundni električni detonatorji: so časovni električni detonatorji, pri katerih znaša zakasnilni interval od 20 do 100 milisekund; 27. naboj (mina): je eksplozivna polnitev, opremljena z inicialnim sredstvom; 28. neelektrični detonatorji: so detonatorji, ki za delovanje ne potrebujejo električnega toka, niti vžigalne vrvice. Namesto tega imajo vgrajeno posebno vžigalno cevko; 29. netilke: so kovinske ali plastične posodice, ki vsebujejo majhno količino inicialnega razstreliva, ki se vžge pri udarcu. Pri razstreljevanju se uporabljajo samo v posebnih vžigalnih strojčkih za neelektrične detonatorje; 30. normalno občutljivi, neobčutljivi in visoko neobčutljivi električni detonatorji: so električni detonatorji, ki se razlikujejo po tem, kakšna je najmanjša jakost električnega toka, potrebna za njihovo aktiviranje, ta pa je odvisna od tipa vžigalne glavice, vgrajene v detonator; 31. patrona razstreliva: je zaprta obloga, cev ali vrečka okroglega preseka, ki vsebuje razstrelivo; 32. počasi goreča vžigalna vrvica (v nadalnjem besedilu: vžigalna vrvica): je gibka vrvica, ki je sestavljena iz jedra posebnega črnega smodnika, ki je ovit s prejo, in na površini prevlečena z vodoodporno prevleko. Hitrost gorenja vžigalne vrvice je v mejah od 110 do 140 s/m; 33. polsekundni električni detonatorji: so časovni električni detonatorji, pri katerih zakasnilni interval znaša 500 ms; 34. pripomočki za razstreljevanje: so neeksplozivne naprave in predmeti, ki se uporabljajo pri razstreljevanju (klešče za stiskanje detonatorjev in zakasnilnikov, električni vžigalni strojčki, strelski električni instrumenti, šilo, nož, polnilna palica, tokovodnik in strelski kabli); 35. prižigala za vžigalno vrvico: so pirotehnični izdelki, ki so namenjeni za varno in zanesljivo prižiganje vžigalne vrvice; 36. eksplozivna sredstva: so vse eksplozivne snovi in predmeti napolnjeni s temi snovmi, ki se uporabljajo pri razstreljevanju (gospodarska razstreliva, rudarski črni smodnik, vžigalna sredstva); 37. razstreljevanje: je vžig razstreliva z namenom rušenja kamnine ali drugega materiala; 38. rudarski črni smodnik: je deflagrantno razstrelivo, sestavljeno iz žvepla, oglja in kalijevega nitrata; 39. trenutni električni detonator: je električni detonator, ki detonira takoj za tem, ko električni tok vžge vžigalno glavico; 40. trenutni neelektrični detonatorji: so neelektrični detonatorji, ki nimajo vgrajenega zakasnilnega vložka. Aktivirajo se takoj, ko udarni val doseže ustje tulca detonatorja; 41. vžigalna cevka: je tanka plastična cevka, po kateri se prenaša udarni val od posebnega vžigalnega strojčka ali kakšnega drugega vira detonacije do neelektričnega detonatorja; 42. vžigalna sredstva: so predmeti, ki vsebujejo eksplozivne snovi, in so namenjeni za varno in zanesljivo vžiganje eksplozivnih polnitev med razstreljevanjem. Glede na vrsto eksplozivne snovi, ki jo vsebujejo, se delijo vžigala na: 43. vžigalna sredstva, ki ne vsebujejo inicialnih razstreliv (vžigalna vrvica, detonacijska vrvica in busterji – ojačevalniki detonacije); 44. vžigalna sredstva, ki vsebujejo inicialna razstreliva (vse vrste detonatorjev, netilke, zakasnilniki in konektorji); 45. zakasnilniki (retarderji): so kovinske cevke, napolnjene z inicialnim razstrelivom in zakasnilnim vložkom. Namenjeni so samo za vgrajevanje v mrežo detonacijske vrvice, da se dosežejo zahtevane zakasnitve detonacije med posameznimi eksplozivnimi polnitvami; 46. zakasnilni interval: je nazivna vrednost zakasnitve v milisekundah med dvema sosednjima številkama električnih ali neelektričnih detonatorjev.

(1)Prevzemanje pošiljke, prevažanje v skladišče, spravljanje in izdajanje eksplozivnih sredstev iz skladišč in prevzemanje neporabljenih eksplozivnih sredstev, smejo opravljati samo strokovno usposobljene osebe, ki jih za to posebej določi odgovorni tehnični vodja jame ali površinskega kopa oziroma tehnični vodja rudarskega ali drugega izvajalca del (v nadaljnjem besedilu: tehnični vodja).

(2)Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena so odgovorne tudi za pravilno in točno evidentiranje o sprejetih in izdanih oziroma porabljenih eksplozivnih sredstvih.

(3)Za pomožno osebje pri prevzemanju, prevažanju, spravljanju, izdajanju in uporabi eksplozivnih sredstev sme tehnični vodja določiti samo zanesljive osebe, ki morajo biti poučene za opravljanje njihovih nalog in so seznanjene z nevarnostmi pri njihovem delu.

(4)Pomožno osebje sme opravljati ta dela le pod nadzorom strokovno usposobljene osebe.

(5)Samo strelci in druge osebe, ki so pooblaščene za razstreljevanje, smejo pripravljati udarne patrone z iniciatorji detonacije, spajati udarne patrone s tokovodniki za električno vžiganje nabojev in z električnim vžigalnim strojčkom. Na večjih deloviščih se lahko pooblasti za pripravljalna dela, za polnjenje vrtin in za spajanje udarne patrone s tokovodniki tudi osebe, kvalificirane delavce, ki morajo biti seznanjene z varnostnimi ukrepi pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi.

(1)Razstreljevalna dela smejo opravljati osebe, ki jih za to določi tehnični vodja.

(2)Strelci so lahko osebe, ki imajo najmanj kvalifikacijo kopača ali enakovredno kvalifikacijo in tri leta prakse pri delu z enakimi ali večjimi nevarnostmi, kot je delo kopača.

(3)Strelci morajo imeti opravljen strokovni izpit skladno s splošnim aktom izvajalca rudarskih del, ki določa kriterije po katerih se ocenjuje usposobljenost za izvajanje razstreljevalnih del. Izpit se opravlja pred interno strokovno komisijo, katere član je rudarski inšpektor.

(4)Strelci morajo biti vsako leto vsaj enkrat zdravniško pregledani. Osebe, ki opravljajo razstreljevalna dela, morajo enkrat letno opraviti preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu.

(5)Razstreljevalna dela smejo opravljati tudi rudarski inženirji in tehniki, ki so si po učnem programu pridobili teoretično znanje o ravnanju z eksplozivnimi sredstvi in o razstreljevanju in imajo opravljen strokovni izpit iz rudarstva.

(6)Za usposobljenost strelcev, ki opravljajo minerska dela za tujega investitorja se uporabljajo predpisi, ki določajo pogoje za izpolnjevanje zahtev glede strokovne usposobljenosti za delo z eksplozivi, v pristojnosti ministrstva pristojnega za eksplozive.

Organizacije ter osebe, ki hranijo in uporabljajo eksplozivna sredstva, morajo voditi evidence, predpisane s tem pravilnikom in z drugimi predpisi.

Strelci ne smejo opravljati svojega dela po normi.

(1)Za razstreljevanje se smejo uporabljati samo tista eksplozivna sredstva, za katera je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve dovoljenje za promet na območju Republike Slovenije.

(2)Druga eksplozivna sredstva se lahko uporabljajo le po predhodni odobritvi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v omejenem obsegu in v poskusne namene, ki so potrebni pred vložitvijo vloge za pridobitev dovoljenja za promet.

(3)Za promet, proizvodnjo, uvoz, tranzit, določanje splošnih pogojev in ugotavljanje skladnosti eksplozivnih sredstev, se uporabljajo določbe predpisov, ki to področje urejajo in so v pristojnosti ministrstva pristojnega za eksplozive.

Vrsto eksplozivnih sredstev, ki se smejo uporabljati za delo pri rudarskem ali drugem izvajalcu del, določi tehnični vodja izvajalca del v soglasju s Službo za varnost in zdravje pri delu, o čemer obvesti Inšpekcijo za rudarstvo.

(1)Če so v izkopanini najdena neaktivirana eksplozivna sredstva, je treba navzoče opozoriti o nevarnosti in takoj obvestiti odgovorno osebo, ki mora po navodilih izvajalca del poskrbeti, da se najdena sredstva varno odstranijo.

(2)Če so eksplozivna sredstva najdena v okolišu rudarskega izvajalca del, je o tem treba obvestiti odgovorne osebe izvajalca del.

(3)Najdenih eksplozivnih sredstev se ne sme uporabiti in jih je treba prenesti v skladišče eksplozivnih sredstev ter jih spraviti ločeno od drugih eksplozivnih sredstev.

(4)Izvajalec del izvede preiskavo o najdenih eksplozivnih sredstvih in o rezultatih preiskave obvesti Inšpekcijo za rudarstvo in Ministrstvo za notranje zadeve.

(1)Z eksplozivnimi sredstvi je treba ravnati previdno, ker so občutljiva na udar, trenje in povišano temperaturo.

(2)V krogu 25 metrov od eksplozivnih sredstev je prepovedano kajenje in uporaba odprtega plamena.

(3)Delo z eksplozivnimi sredstvi je dovoljeno le pri dnevni svetlobi ali pri varnostni razsvetljavi.

(4)Pri delu z eksplozivnimi sredstvi se lahko uporabljajo le pripomočki iz ne iskrečega materiala. To ne velja za klešče, nož, izvijač za odpiranje zabojev in orodje za snemanje izolacije.

(1)Eksplozivna sredstva se uporabljajo po navodilih proizvajalca.

(2)Že na zunaj spremenjenih in poškodovanih eksplozivnih sredstev ter tistih, ki jim je potekel rok uporabe, ni dovoljeno uporabiti brez predhodnega nadzora njihovih eksplozivno-tehničnih lastnosti ali soglasje proizvajalca.

(1)Tehnični vodja mora izdati pismena navodila za sprejemanje, prevažanje, spravljanje, hranjenje, izdajanje, uporabo in uničevanje eksplozivnih sredstev vsem pooblaščenim osebam, ki uporabljajo in delajo s temi sredstvi.

(2)Vročitev navodil iz prejšnjega odstavka morajo pooblaščene osebe pismeno potrditi.

(3)Navodila iz prvega odstavka tega člena mora tehnični vodja izdati s soglasjem Službe za varnost in zdravje pri delu.

Pred uvedbo novega eksplozivnega sredstva ali novega načina razstreljevanja mora tehnični vodja poučiti strelce in ostale osebe, pooblaščene za razstreljevanje, o načinu uporabe novega eksplozivnega sredstva in jim izročiti ustrezna pismena navodila.

(1)Za organizacijo dela z eksplozivnimi sredstvi in organiziranje stalnega nadzora tega dela je pri rudarskem ali drugem izvajalcu del odgovoren direktor.

(2)Za izvajanje del v skladu s tem pravilnikom je pri izvajalcu del odgovoren tehnični vodja izvajalca del ali druga za to pooblaščena oseba.

(3)Delovno področje in dolžnosti oseb, ki so odgovorne za delo z eksplozivnimi sredstvi in razstreljevanjem, morajo biti določene v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu izvajalca del.

Uničevanje neuporabnih eksplozivnih sredstev se mora izvajati po navodilih tehničnega vodje, ki morajo biti v skladu z navodili proizvajalca eksplozivnih sredstev.

(1)Eksplozivna sredstva se morajo skladiščiti v objektih, ki so namenjena izključno za skladiščenje eksplozivnih sredstev.

(2)Zaloge eksplozivnih sredstev je treba izdajati iz skladišča po tistem vrstnem redu, kot so bila izdelana.

(1)Prevoz eksplozivnih snovi izven območja rudnika ali drugega podjetja se mora izvajati v skladu s predpisi o prevozu nevarnih snovi.

(2)Prevoz eksplozivnih sredstev v območju rudnika ali drugega podjetja se izvaja po navodilih tehničnega vodje izvajalca del.

(3)Vžigalnih sredstev, ki vsebujejo inicialna razstreliva, ni dovoljeno prevažati skupaj z razstrelivom v istem prostoru prevaževalnega sredstva, razen v primeru in na način, kot to določa zakon, ki ureja prevoz nevarnega blaga.

(1)Razstreliva se uporabljajo v obliki, v kateri jih dobavlja proizvajalec.

(2)Pnevmatsko polnjenje nepatroniranih in patroniranih razstreliv je dovoljeno samo pod pogoji, ki jih predpisuje proizvajalec razstreliva v navodilih za uporabo.

(3)Naprave za polnjenje morajo imeti certifikat o ustreznosti.

(4)Patrone razstreliva lahko deli na manjše dele le strelec na delovišču, če je to potrebno iz varnostnih in eksplozivno-tehničnih razlogov.

(5)Patron črnega smodnika ni dovoljeno deliti na manjše dele.

(6)Eksplozivne mešanice ANFO, ki se lahko izdelujejo na mestu uporabe, se morajo takoj polniti v vrtine. Proizvajalec ne sme sam izdelovati patron ali skladiščiti tako pripravljenega razstreliva.

(7)Emulzijske eksplozivne mešanice, ki se pripravljajo na mestu uporabe, se takoj polnijo v vrtine. Tako pripravljene emulzijske eksplozivne mešanice se ne smejo skladiščiti ali patronirati. Patroniranje je dovoljeno izjemoma na mestu uporabe v primerih, ko je potrebno napolniti minsko vrtino skozi kaverno v skladu s posebnim navodilom, ki ga izda tehnični vodja.

(8)Iniciranje razstreliva je dovoljeno le na način in s takšnimi inicialnimi sredstvi, ki jih je navedel proizvajalec v navodilih za uporabo.

Vsaka posamezna patrona razstreliva ali vreča pri nepatroniranem razstrelivu mora biti označena z imenom razstreliva v ustrezni barvi, skladno s standardom, ki opredeljuje stanje tehnike.

Pri izbiri vžigalnih sredstev je treba, poleg navodil proizvajalca, upoštevati tudi vse druge okoliščine, ki lahko vplivajo na zanesljivost vžiganja, predviden učinek razstreljevanja in na varovanje okolice pred razmetom, potresom in zračnim udarom.

V jamah z metanom in/ali nevarnim premogovim prahom je dovoljeno iniciranje razstreliva le z metanskimi električnimi detonatorji in metansko detonacijsko vrvico.

(1)Dostavljena eksplozivna sredstva sme prevzeti in organizirati prevoz v skladišče eksplozivnih sredstev le strokovno usposobljena oseba, ki jo za to določi tehnični vodja s službenim nalogom.

(2)Prevzemnik je dolžan možne nepravilnosti, ki se ugotovijo pri dostavljeni pošiljki eksplozivnih sredstev in se nanašajo na naziv, embalažo oziroma kvaliteto, nemudoma sporočiti dobavitelju.

(1)Eksplozivna sredstva je dovoljeno prevažati v jamo samo v originalni embalaži dobavitelja in le v vozičkih, ki morajo biti posebej označeni.

(2)V času prevoza eksplozivnih sredstev v jamo ni dovoljeno prevažati drugih materialov ali opreme.

(3)Iniciatorjev detonacije, ki vsebuje inicialna razstreliva, ni dovoljeno prevažati skupaj z eksplozivnimi sredstvi.

(4)Za razsvetljavo pri prevozu eksplozivnih sredstev je dovoljeno poleg stacionarne razsvetljave uporabljati certificirane akumulatorske naglavne svetilke in druga certificirana svetila.

(1)Prevoz eksplozivnih sredstev iz površine v jamo je dovoljen samo po tistih jaških, ki imajo vgrajene naprave za prevoz ljudi. Hitrost kletke pri prevozu eksplozivnih sredstev ne sme presegati 4 m/s.

(2)Po jaških, ki nimajo vgrajenih naprav za prevoz ljudi, je prevoz eksplozivnih sredstev prepovedan. Izjeme lahko dovoli le tehnični vodja izvajalca del s soglasjem upravnega organa, pristojnega za rudarstvo, ki ga ta izda na osnovi elaborata, s katerim izvajalec del dokaže, da varnost in zdravje pri delu s tem nista zmanjšana.

(3)O nameravanem prevozu eksplozivnih sredstev mora oseba, pooblaščena za prevoz eksplozivnih sredstev, o tem seznaniti strojnika izvoznega stroja ter signalista na odvozišču in navozišču, v primeru avtomatskega prevoza pa odgovorno osebo, ki je zadolžena za upravljanje z izvažalnim strojem.

(4)Mehanizirano nalaganje vozičkov v kletke ni dovoljeno.

(5)Med prevažanjem eksplozivnih sredstev po jašku je prepovedan prevoz ljudi in materiala razen osebja, ki opravlja prevoz eksplozivnih sredstev.

(6)Osebje se sme prevažati na prazni etaži kletke.

(1)Od navozišča jaška do jamskega skladišča je dovoljeno eksplozivna sredstva prevažati takrat, ko v progi na dolžini najmanj 100 m od vozička za eksplozivna sredstva miruje vsak prevoz.

(2)Ročni prevoz eksplozivnih sredstev z vozički za eksplozivna sredstva se sme izvajati samo posamično.

(3)Razdalja med vozički mora biti najmanj 20 m, na voziček pa je treba namestiti varnostno električno svetilko.

(1)Pri prevozu eksplozivnih sredstev v jamsko skladišče z lokomotivo, sta lahko poleg oseb, določenih za prevoz, navzoča le še strojevodja jamske lokomotive in spremljevalec vlaka.

(2)Hitrost prevažanja ne sme presegati 2 m/s.

(3)Na prednjem delu lokomotive in na koncu vlaka morajo biti nameščeni svetleči rdeči znaki, ki opozarjajo, da se izvaja prevoz eksplozivnih sredstev.

(4)Prevoz električnih detonatorjev z lokomotivami na vozno žico je prepovedan.

(1)Pri prevozu eksplozivnih sredstev v jamsko skladišče z jamskimi žičnicami mora za prevoz zadolžena oseba o tem vnaprej obvestiti strojnika pogonskega stroja in upravljalce progovnih postaj, ki morajo pred začetkom prevoza pregledati in ugotoviti brezhibnost pogonskega stroja in transportne trase.

(2)Med prevozom eksplozivnih sredstev smejo biti ob progi samo ljudje, ki so pri prevozu potrebni.

(3)Pri prevozu z vlaki sme biti v enem vlaku največ 5 voznih enot z eksplozivnimi sredstvi.

(4)Če se prevoz opravlja s posameznimi voznimi enotami, mora biti razdalja med njimi 10 m, v nagnjenih žičnicah pa 20 m.

(5)Proga, po kateri se izvaja prevoz eksplozivnih sredstev, mora biti opremljena tako, da je možno z vsakega mesta v progi dati signal strojniku.

(6)Med voznimi enotami za razstrelivo v vlaku ne sme biti z drugim materialom naloženih voznih enot. Na prednji in zadnji vozni enoti morajo biti nameščeni svetleči rdeči znaki. Če proga ni osvetljena, mora biti na prednjem in zadnjem delu vozne enote nameščena certificirana varnostna električna svetilka rdeče barve.

(7)Hitrost prevažanja ne sme biti večja kot pri prevozu ljudi.

(8)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prevoz po visečih progah.

(1)Pred prevozom eksplozivnih sredstev morajo biti pregledane prevozne naprave, vrvi, pripenjalne naprave, transportna trasa, varnostna vrv in lovilci.

(2)Ob vpadnikih ali nadkopih ter na dnu ali vrhu teh objektov smejo biti samo osebe, ki so nujno potrebne pri prevozu eksplozivnih sredstev.

(3)Na vpadnikih ali nadkopih sme biti naenkrat samo en voziček za eksplozivna sredstva.

(4)Voziček mora imeti spredaj v smeri vožnje nameščeno certificirano električno varnostno svetilko, kolikor trasa prevoza ni razsvetljena s stalno razsvetljavo.

(5)Hitrost pri prevozu eksplozivnih sredstev ne sme biti večja kot 2 m/s.

(1)Prevoz eksplozivnih sredstev je lahko izjemoma dovoljen tudi s transportnimi trakovi, vendar mora za takšen prevoz izdati posebna navodila tehnični vodja v soglasju s Službo za varnost in zdravje pri delu.

(2)Po transportnih trakovih je prepovedan prevoz detonatorjev.

(3)Na transportnem traku mora biti razstrelivo naloženo v originalni embalaži proizvajalca.

(4)Razdalja med posameznimi embalažnimi enotami na transportnem traku mora znašati najmanj 6 m.

(5)Med zgornjo ploskvijo embalažnih enot z razstrelivom, ki se jih prevaža po transportnem traku, in stropom ter elementi podgradnje in inštalacij mora biti najmanj 60 cm praznega prostora.

(6)Nakladanje razstreliva na transportni trak in razkladanje z njega se sme opravljati samo na postajah, ki so opremljene z varnostnimi napravami za zvezo teh postaj s prostorom, iz katerega se vklaplja in izklaplja delovanje transportnega traku.

Prevažanje eksplozivnih sredstev s členkastimi in verižnimi transporterji ter stresalkami je prepovedano.

(1)Prevoz eksplozivnih sredstev s površine v jamsko skladišče ali na delovišče po jašku, se lahko izvaja v času, ko ne poteka redni prevoz ljudi.

(2)O prevozu po jašku mora odgovorna oseba za prenos eksplozivnih sredstev vnaprej obvestiti strojnika izvoznega stroja in signalista na odvozišču in dovozišču oziroma osebo, zadolženo za nadzor izvažalnega stroja, če je prevoz urejen avtomatsko.

(3)Če prenaša eksplozivna sredstva več ljudi, mora biti razdalja med njimi najmanj 10m.

(4)Prenos eksplozivnih sredstev se ne sme izvajati v času rednega prihoda in odhoda ljudi iz jame.

(1)Posameznik sme nesti do 1000 detonatorjev v originalni embalaži proizvajalca.

(2)V progah med prenosom ne sme potekati promet.

(3)Če prenos opravlja več oseb, mora biti razdalja med njimi najmanj 10 m.

(4)Detonatorje in električne detonatorje, katerih količina je manjša od originalne embalaže proizvajalca, je dovoljeno prenašati v leseni ali ustrezni kovinski škatli aIi torbici, prenašati pa jih sme le strelec.

(5)Če je v originalni embalaži proizvajalca več kot 1000 detonatorjev ali 500 električnih detonatorjev, morata zaboj nesti dve osebi.

(1)Ena oseba sme nesti največ 30 kg razstreliva v originalni embalaži proizvajalca.

(2)Če je v originalni embalaži več kot 30 kg razstreliva, jo morata nesti dve osebi.

(3)Prenos manjše količine razstreliva od tiste v originalni embalaži je dovoljen le v leseni, usnjeni ali ustrezni kovinski škatli ali torbici.

Izjemoma sme strelec istočasno prenašati do 10 kg razstreliva in do 40 raznih detonatorjev in to v ločenih škatlah ali v torbicah, ki ju nosi na Ievi in desni strani telesa.

Določbe od 32. člena do 35. člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za prenos iz jamskih skladišč eksplozivnih sredstev do delovišč.

(1)Eksplozivna sredstva se shranjujejo v jamskih skladiščih, ki so zgrajena in urejena v ta namen, in sicer v količinah, ki so določene v dovoljenju za uporabo skladišča.

(2)Manjše količine eksplozivnih sredstev za potrebe enega ali več delovišč so lahko spravljene v priročnih shrambah, ki morajo biti v območju delovnih mest na varnem prostoru.

(1)Eksplozivna sredstva lahko shranjujejo tudi v skladiščih na površini, ki so zgrajena in urejena v ta namen.

(2)Skladišča na površini so lahko urejena tudi kot tipska priročna skladišča eksplozivnih sredstev (PSRS), ki so postavljena na primerno urejenem terenu in primerno zavarovana.

(3)Gradnja skladišč eksplozivnih sredstev na površini se na podlagi ustrezne projektne dokumentacije izvaja v skladu z zakonom, ki ureja rudarstvo, in zakonom, ki ureja graditev objektov.

(4)Za ureditev skladišč, pogoje skladiščenja in red v skladiščih eksplozivnih sredstev na površini, se poleg predpisov, ki urejajo te objekte, smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika.

(1)V jamskih skladiščih, pomožnih skladiščih in priročnih shrambah morajo biti razstreliva popolnoma ločena od detonatorjev, in sicer: – v skladiščih: v posebnih komorah; – v pomožnih skladiščih: v posebnih komorah ali vdolbinah; – v priročnih shrambah pa v posebnih vdolbinah ali v zabojih.

(2)Vžigalne vrvice in pomožna vžigalna sredstva se hranijo v istem prostoru z razstrelivi, vendar ločeno od razstreliv v posebnih vdolbinah ali zabojih.

(3)Detonacijske vrvice in busterji se lahko hranijo v istem prostoru kot razstreliva.

(1)V eni komori jamskega skladišča je dovoljeno imeti: – 7000 kg gospodarskega razstreliva; – do 20000 različnih vrst detonatorjev.

(2)Če za shranjevanje detonatorjev in električnih detonatorjev ni posebne komore, se sme ta sredstva spravljati v vdolbine v dohodni progi, ki morajo biti zaprte z vrati.

(3)Vsaka vrsta eksplozivnih sredstev, mora biti v komori zložena ločeno.

(4)Izjemoma, ob izvedenih dodatnih ukrepih, ki zagotavljajo enako varnost, kot pri normalnih količinah, se smejo skladiščiti tudi večje količine razstreliv. Dovoljenje za to izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi tehnične dokumentacije.

V pomožnih skladiščih se sme skladiščiti do 2000 kg razstreliva in do 4000 kosov različnih vrst detonatorjev.

(1)Jamsko skladišče za eksplozivna sredstva se lahko gradi samo na osnovi rudarskega projekta.

(2)Pred izdelavo rudarskega projekta je treba dobiti dovoljenje za lokacijo jamskega skladišča, izdano od organa, ki je izdal dovoljenje za izkoriščanje.

(3)Zgrajeno jamsko skladišče je dovoljeno uporabljati šele po pridobitvi veljavnega dovoljenje za uporabo.

V rudarskem projektu mora biti upoštevana varnost ostalih rudniških objektov v primeru eksplozije v skladišču.

Jamska skladišča se gradijo v jalovih kamninah ali koristni mineralni substanci na suhem mestu, po možnosti v trdnem materialu zunaj območja pritiska, ki bi utegnil povzročiti porušitev ali morebitno eksplozijo, ter tam, kjer se v primeru eksplozije ne bi poškodovali drugi jamski prostori in od koder bi lahko plini, nastali zaradi eksplozije, prodrli na delovišča.

(1)Najmanjše razdalje jamskega skladišča od jamskih prostorov, glavnih poti, postrojev in objektov v jami so: text="  Najmanjša dopustna razdalja od najbližjih celic oziroma komor jamskega skladišča v m ---------------------------------------------------------------------------------- Naziv v obliki celic (niš) v obliki komor ---------------------------------------------------------------------------------- Glavni ventilator 60 100 Zračilna vrata, ki zagotavljajo zračenje vse jame ali enega celega oddelka jame 60 100 Jamski hodniki, ki rabijo za redni izhod in prehod, ter glavni zračilni hodniki 20 25 Jaški, komore, črpalke, elektro-stikalne postaje in transformatorske postaje 60 100 Glavni izvozni jaški, jaški za prevoz ljudi, podklopi in vpadniki za vhod ljudi v jamo oziroma izhod iz nje 100 100 Drugi hodniki in jamski prostori 15 15 ----------------------------------------------------------------------------------"

(2)Te razdalje so izjemoma lahko tudi manjše, če se z izračunom na podlagi odpornosti kamnin proti udarnim valovom, določene s preskušanjem kamnin, ali na podlagi posebne konstrukcije skladišča ugotovi, da zadostuje tudi manjša razdalja, ne da bi bila pri tem ogrožena življenje ljudi in varnost objektov.

Vstop v dostopni prostor skladišča ne sme biti v hodniku glavnega vhodnega zračnega toka.

(1)Skladišča se gradijo tako, da so v neposredni zvezi z izhodnim zračnim tokom in da so po najkrajši poti povezana z najbližjim odcepom svežega zračnega toka z vrtino ali zoženim hodnikom, ki se v primeru eksplozije lahko avtomatsko ali z varnega mesta zapre.

(2)Če je povezava skladišča s svežim zračnim tokom prek vrtine premera do 300 mm, zadostuje, da je vrtina pravokotna na os skladiščnega dostopnega hodnika.

(3)Če je skladišče povezano s svežim zračnim tokom po zoženem hodniku, mora biti profil hodnika v smeri izhodnega zračnega toka najmanj za 20% večji od profila hodnika iz smeri vhodnega zračnega toka.

(4)Zožitev v hodniku iz odcepa svežega zračnega toka mora biti izvedena v dolžini najmanj 5 m, površina zoženega profila pa ne sme biti večja od 2 m2.

Dostopni hodnik skladišča z dvema komorama mora biti najmanj dvakrat pravokotno prelomljen, za skladišča z več kot dvema komorama pa najmanj trikrat pravokotno prelomljen, s tem da so na prelomih hodnika 3 m globoke odbojne vdolbine profila hodnika za ublažitev udarcev v primeru eksplozije.

(1)Skladišča se lahko gradijo z dvema ali več komorami glede na količino in vrsto eksplozivnih sredstev, s tem da je treba posebej predvideti komore za hrambo detonatorskih kapic in električnih detonatorjev ter prostor za izdajanje eksplozivnih sredstev.

(2)Skladišča imajo lahko več komor glede na količino in vrsto eksplozivnih sredstev, toda največ 6 komor, od katerih so lahko največ 4 namenjene za razstrelivo, ena komora za shranjevanje različnih vrst detonatorjev ter ena komora za izdajanje eksplozivnih sredstev.

(3)Po potrebi se lahko uredijo tudi komore za vžigalne vrvice ter prostor za hrambo strelskih torb, strojčkov za vžig min, strelskih instrumentov in pribora za razstreljevanje.

(1)Posamezne komore morajo biti zgrajene tako, da je njihova vzdolžna os pravokotna na os dostopnega hodnika (iz katerega se neposredno vstopa v komore). Proti vsaki komori mora biti na drugi strani dostopnega hodnika v profilu komore zgrajena najmanj 3 m globoka odbojna vdolbina.

(2)V jamah z nevarnim premogovim prahom v odbojnih vdolbinah, ki morajo biti globoke 5 do 6 m, ter v dostopnih hodnikih je treba predvideti vodne jezove ali pregrade za kameni prah.

Debelina zida (celote) med komorami se določi z izračunom na podlagi trdnosti materiala celote, vendar ne sme biti manjša od 6 m.

(1)Prostori skladišča eksplozivnih sredstev morajo imeti prosto višino najmanj 2,20 m.

(2)Če so komore delovnega prostora za izdajanje eksplozivnih sredstev in dostopni hodniki zgrajeni v kamninah, ki niso trdne ali bi se lahko vnele, se komore delovnega prostora za izdajanje eksplozivnih sredstev in dostopni hodniki do razdalje 10 m od komor obzidajo z nezgorljivim materialom (opeka, beton ipd.), drugi deli hodnika pa so lahko podprti z lesenim materialom, premazanim s proti ognju odpornimi sredstvi.

(3)Tla prostorov, v katere se spravljajo ali iz katerih se izdajajo inicialna sredstva za vžig, morajo biti ravna, iz negorljivega materiala in ne sme iskriti.

Glavna vrata skladišča se postavijo pred prvim prelomom dostopnega hodnika. Vrata morajo biti železna, rešetkasta in se morajo zaklepati z dvema patentnima ključavnicama. Lahko se uporabljajo železna ali lesena s pločevino okovana vrata, vendar z rešetkasto odprtino za zračenje. Glavna vrata skladišča se morajo odpirati navzven.

(1)Vrata komor morajo biti polna, z rešetko za zračenje, enokrilna, ki se odpirajo navzven in zapirajo s patentno obesnico ali patentno ključavnico.

(2)V istem skladišču ne sme isti ključ odklepati dveh ključavnic ali dveh obešank.

(3)Glavna vrata skladišča in vrata komor morajo natančno nalegati na svoj okvir, tako da jih ni mogoče podreti z vzvodom, kadar so zaklenjena.

(4)Vsaka komora mora imeti samo en vhod. Če je zračenje izvedeno diagonalno skozi komore, je zračilna povezava komore z zračilnim hodnikom mogoča samo skozi vrtino ali odprtino v zidu, zaprto z močno železno rešetko, ter od nje proti notranji strani dovolj odmaknjena z gosto jekleno ali podobno mrežo.

Vrata vdolbin (niš), v katerih so detonatorske kapice, električni detonatorji, vžigalne vrvice in detonirne vžigalne vrvice, se izdelajo iz železne pločevine, debele 3 mm, z diagonalnim ojačanjem iz zavarjenih palic ali iz lesa, obloženega z jekleno pločevino.

(1)V komorah za eksplozivna sredstva se lahko postavijo police.

(2)V skladišču eksplozivnih sredstev mora biti tudi posebna komora s pultom za izdajanje eksplozivnih sredstev.

(3)Skladišča za eksplozivna sredstva morajo biti opremljena z ustreznimi sredstvi za gašenje požarov.

(1)Skladišča eksplozivnih sredstev (hodniki in komore) se morajo zračiti s pretočnim zračnim tokom ali s posebnim ventilatorjem z zračilnimi cevmi.

(2)Odprtine za zračenje komor se morajo izdelati tako, da plamen ne more skoznje izbruhniti, odprtine na vhodih v komore za iniciatorje eksplozije pa se zavarujejo z dovolj gosto mrežo tako, da vanje ni mogoče ničesar potisniti ali vreči.

(1)Pomožno skladišče za eksplozivna sredstva ima po potrebi komore in vdolbine za shranjevanje eksplozivnih sredstev.

(2)Pomožno skladišče ima lahko tudi eno samo komoro ali vdolbino za razstrelivo in predprostor, v katerem je vdolbina za detonatorje, ki pa je oddaljena najmanj 6 m od komore ali vdolbine za razstrelivo in katere os je pravokotna na os predprostora.

(3)Nasproti komore ali vdolbine za eksplozivna sredstva mora biti odbojna vdolbina.

Pomožna skladišča s posodami za eksplozivne zmesi, iz katerih se po pnevmatski poti s cevmi prevaža zmes do kraja uporabe, se morajo graditi posebej in se ne smejo v njih hraniti druga razstreliva in eksplozivna sredstva.

V predprostor pomožnega skladišča se vstopa neposredno iz dostopnega hodnika.

(1)Priročna shramba za eksplozivna sredstva se izdela oziroma postavi v hodniku, po katerem (redno) ne hodijo ljudje, na mestu, ki je od najbližjega delovišča oddaljeno najmanj 30 m.

(2)Priročna shramba za eksplozivna sredstva mora biti na suhem mestu, kjer ni jamskega pritiska in kjer ni nevarnosti rušenja oziroma padanja materiala.

(1)Posebej je treba izdelati priročno shrambo za razstrelivo in posebej pa za detonatorske kapice oziroma električne detonatorje v medsebojni razdalji najmanj 6 m.

(2)Vdolbina mora biti zgrajena v trdnem materialu (kamnini ali mineralni surovini) v boku hodnika, praviloma v izhodnem zračnem toku ali v njegovi bližini, na mestu, ki je zaščiteno z jamskim podporjem.

(3)Vrata omare morajo biti izdelana iz pločevine, debele najmanj 3 mm, in izvedena tako, da se ne morejo podreti.

(4)Pod omaro za detonatorske kapice mora biti manipulacijska miza ali polica (pult), obložena s prožnim materialom. Na podu pod omaro oziroma mizo mora biti pogrinjalo iz gume ali pa iz negorljivega materiala, ki ne iskri.

(1)Manjše količine eksplozivnih sredstev za potrebe enega ali več delovišč je dovoljeno shranjevati tudi v priročnih shrambah, ki imajo obliko vdolbine, police ali lesenega zaboja.

(2)Če je zaboj kovinski, mora biti od zunaj zaščiten tako, da ne more ob udarcu s kovino priti do iskrenja.

(3)Če več strelcev uporablja isto priročno shrambo, mora tehnični vodja s pooblastilom določiti odgovornega strelca, ki vodi priročno shrambo.

(4)V priročni shrambi v obliki vdolbine je dovoljeno hraniti do 100 kg razstreliva in ustrezno število raznih detonatorjev, ločeno v posebni priročni shrambi.

(5)Če je poraba večja od količin iz prejšnjega odstavka, se lahko uporablja tudi več priročnih shramb, ki morajo biti med seboj oddaljene najmanj 6 m. Za oddaljena delovišča se lahko shrani v priročni shrambi v obliki zaboja 50 kg razstreliva ali 10 kg razstreliva in 40 detonatorjev. Detonatorji morajo biti ločeni s pregrado.

(6)Tehnični vodja določa v soglasju s Službo za varnost in zdravje pri delu prostor za priročno shrambo in je odgovoren, da se priročno shrambo z napredovanjem delovnega mesta pravočasno premesti.

(1)Ob vsaki prekinitvi dela nad 8 ur se mora eksplozivna sredstva vrniti v pomožno skladišče eksplozivnih sredstev.

(2)Priročna shramba v obliki vdolbine mora biti izdelana kot železna omarica, ki je obložena z lesom in ki se da zaklepati.

(1)V rudniku je potrebno voditi evidenco o vseh priročnih shrambah v obliki vdolbine v posebni knjigi.

(2)Lokacija priročnih shramb mora biti vrisana na jamski karti.

(1)Eksplozivni material za potrebe ene izmene in enega strelca se sme hraniti v bližini delovnega mesta v lesenih zabojih, ki imajo ključavnico.

(2)Zaboji morajo biti postavljeni na ustreznem in varnem mestu in biti pod nadzorstvom strelca ali osebe, ki jo določi strelec.

(3)Zaboji morajo biti zaklenjeni, dokler so v njih eksplozivna sredstva, njihove ključe pa sme imeti samo strelec.

(4)Prazne zaboje se mora puščati odprte.

(5)V zabojih se lahko poleg eksplozivnih sredstev puščajo samo beležke strelca, vžigalne vrvice ali tokovodnike za vžiganje električnih nabojev.

(1)Razstreliva v originalni embalaži se zlagajo na police ali palete 10 cm od tal.

(2)Gornji rob lesenih in kartonskih škatel na policah ali brez polic ne sme biti višji kot 1,5m od tal.

(3)Oddaljenost škatel ali zabojev z razstrelivom od gornje police mora znašati najmanj 10 cm, od sten komor pa najmanj 20 cm.

(4)Globina polic sme znašati največ 1 m, računajoč z vsake strani dostopa k polici.

(5)Tla v skladišču, kjer je dovoljeno nalaganje palet, morajo biti vidno označena. 0značena skladiščna površina mora biti oddaljena od sten skladišča vsaj 20 cm.

(6)Ob vhodnih vratih v skladišče in po potrebi do zadnje stene mora biti označen prazen prostor za normalen dostop in prevoz skladiščenega razstreliva z viličarjem ali ročnim vozičkom.

(7)Originalna polna paleta mora biti položena na tla.

(8)Prepovedano je nalaganje polnih palet eno vrh druge in nalaganje dodatnih škatel razstreliva na polno paleto.

(9)Posamezne vrste razstreliva morajo biti med seboj prostorsko ločene s praznim prostorom širine vsaj 50 cm.

(10)Palete morajo biti zložene tako, da je vedno možno izdajanje najstarejšega razstreliva.

(11)Detonatorji smejo biti zloženi samo pakirani v originalni embalaži proizvajalca in to največ dve vrsti zabojev enega na drugem na eni polici.

(12)Na vratih pri glavnem vhodu v jamsko skladišče mora biti obešena tabla, na kateri so navedene količine posameznih vrst eksplozivnih sredstev, ki jih je dovoljeno shranjevati v skladišču.

(13)Pred vsako komoro mora biti na tabli označena vrsta eksplozivnih sredstev in največja dovoljena količina, ki se jo sme hraniti v komori.

(1)Iz skladišča je dovoljeno izdajati eksplozivna sredstva samo na mestih, ki so označena v odobritvi za uporabo skladišča.

(2)Vsako skladišče ali pomožno skladišče za shranjevanje nad 500 kg razstreliva, mora imeti posebno komoro za izdajanje; v skladišču oziroma pomožnem skladišču, kjer se hrani manj kot 500 kg razstreliva, pa se sme eksplozivna sredstva izdajati v prostoru pred komoro.

(3)V vsakem primeru mora biti na razpolago polica, na kateri izdaja skladiščnik eksplozivna sredstva.

(1)Skladišča za eksplozivna sredstva morajo imeti predpisano opremo za uspešno posredovanje v primeru požara.

(2)Osebe, zaposlene v skladišču, morajo biti izurjene za hitro in uspešno uporabo sredstev pri preprečevanju in gašenju požara.

Skladišča za eksplozivna sredstva se morajo zračiti s stalnim zračnim tokom ali s posebnim ventilatorjem in zračilnimi cevmi.

Oblačila oseb, ki ravnajo z eksplozivnimi sredstvi, morajo biti iz materiala, ki ne povzroča statične elektrike.

(1)V skladišču za eksplozivna sredstva se razen stalne razsvetljave, ki je instalirana po določbah tehničnih predpisov za električne naprave v rudnikih s podzemeljsko eksploatacijo, ne sme napeljati nobene druge električne naprave.

(2)V komori za električne detonatorje sme biti napeljana stalna razsvetljava samo nad ali pred vhodom tako, da snop svetlobe osvetljuje komoro.

(3)Izvedena mora biti prekinitev: – zveze tirnic med delom tira v skladišču in delom tira zunaj skladišča; – vseh kovinskih zvez dela napeljav v skladišču in zunaj skladišča (npr. vodovodne cevi, cevi za komprimiran zrak, požarne cevi).

(4)Če je v jami telefonska zveza s površino, sme segati telefonska napeljava v skladišče le do mesta pred prekinitvijo v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(5)V skladiščih je dovoljeno uporabljati varnostne električne akumulatorske svetilke in žepne baterijske svetilke, tudi za razsvetljevanje skladišča.

(6)Pri manipuliranju z električnimi detonatorji, mora biti električna svetilka postavljena na določeno mesto, ki je oddaljeno od komore ali vdolbine, v kateri so shranjeni električni detonatorji.

(7)V skladišču je prepovedana uporaba svetilk z odprtim plamenom.

(1)Pri vhodu v skladišče za eksplozivna sredstva mora biti obešena tabla z napisom naslednje vsebine: “Pozor! Eksplozivna sredstva! Nepooblaščenim osebam je vstop prepovedan! Kajenje in vstop s svetilko z odprtim plamenom je prepovedan!”.

(2)Skladišče nadzorujejo pooblaščene osebe za nadzor v spremstvu skladiščnika.

(1)V skladišču za eksplozivna sredstva ni dovoljeno uporabljati orodja in pribora, ki iskri.

(2)Orodja, pribora in električnih vžigalnih strojčkov ni dovoljeno shranjevati v komori, v kateri so razstreliva ali detonatorji, temveč v prostoru za izdajanje ali poleg tega prostora.

(1)V skladišču za eksplozivna sredstva mora biti brezhiben red in čistoča.

(2)V razdalji do 50 m od vhodnih vrat skladišča ni dovoljeno hraniti nobenega gorljivega materiala.

(3)Ostali material mora biti oddaljen najmanj 10 m od vhodnih vrat.

(1)Če so potrebna v komorah za eksplozivna sredstva popravila, se jih sme opraviti samo po nalogu tehničnega vodje.

(2)V času popravil v komori ne sme biti eksplozivnih sredstev.

(3)Popravila je dovoljeno opraviti samo pod stalnim nadzorom osebe, ki je strokovno usposobljena za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi.

(1)Iz jamskega skladišča je dovoljeno izdajati eksplozivna sredstva samo strelcem ali pomočnikom pri razstreljevalnih delih, ki so pooblaščeni za razstreljevanje in odgovornim osebam, ki so navedene v seznamu, izobešenem v skladišču.

(2)Eksplozivna sredstva je dovoljeno izdajati samo na podlagi pismenega naloga tehničnega vodje ali od njega pooblaščene osebe, v katerem mora biti točno označena vrsta in količina eksplozivnih sredstev, ki jih je treba izdati. V nalogu potrdi prejemnik prejem eksplozivnih sredstev.

(3)Pri izdajanju eksplozivnih sredstev pooblaščenim osebam mora skladiščnik vpisati v njihovo strelno knjigo ali strelni karton izdano količino in vrsto eksplozivnih sredstev.

(4)Pri vračanju eksplozivnih sredstev vpisuje skladiščnik v to knjigo vrnjeno količino in vrsto eksplozivnih sredstev.

Detonatorje se mora izdajati ločeno od razstreliva.

(1)Izvajalec del mora imeti za vsako skladišče in pomožno skladišče eksplozivnih sredstev dokumentacijo, v kateri se nahajajo: – načrti; – situacijski načrti; – dovoljenje za gradnjo; – dovoljenje za uporabo skladišča oziroma pomožnega skladišča; – zapiski o pregledu njihove brezhibnosti in brezhibnosti varnostne razsvetljave ter zračenja; – zapisnik o opravljenih inšpekcijskih pregledih in – druge listine in dokumente, ki se nanašajo na posamezno skladišče oziroma pomožno skladišče.

(2)Na platnicah svežnja spisov iz prejšnjega odstavka mora biti oštevilčen popis vseh dokumentov.

Za vsako priročno shrambo mora vsaka organizacijska enota (jama, površinski kop ipd.) voditi evidenco, opis, situacijo in skico priročne shrambe, ter dovoljenje tehničnega vodje za uporabo.

(1)O sprejetih in izdanih eksplozivnih sredstvih morajo skladiščniki oziroma osebe, zadolžene za posamezna skladišča ali shrambe, voditi točno evidenco.

(2)Napačno vpisan podatek se mora črtati tako, da ga je možno prebrati in vpisati poleg nov podatek.

(3)Zraven popravka mora biti podpis osebe, ki je popravek vnesla.

(1)Skladiščnik glavnega skladišča mora voditi glavno knjigo stanja eksplozivnih snovi.

(2)V glavni knjigi mora biti sproti ob vsaki spremembi evidentirano: – stanje zaloge na dan pred spremembo po vrstah in količinah eksplozivnih sredstev, – vsak prejem eksplozivnih sredstev od dobavitelja pa vrsti in količini ter številko spremnega dokumenta, – vsaka izdaja eksplozivnih sredstev po vrstah in količini za posamezna delovišča (odjemalce), – vsako vračanje eksplozivnih sredstev v skladišče in – stanje zaloge ob koncu dneva.

(3)H glavni knjigi sodijo še vsi spremni dokumenti, to so prejemnice in izdajnice s podpisi prejemnikov eksplozivnih sredstev.

(4)Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora glavno knjigo pregledati najmanj enkrat na mesec in primerjati dejansko stanje s stanjem zalog v skladišču.

(1)Skladiščnik pomožnega skladišča vodi knjigo eksplozivnih snovi. V knjigi pomožnega skladišča mora biti evidentirano za vsak dan in vsako izmeno po vrstah in količini eksplozivnih sredstev: – stanje zalog predhodne izmene, – prejete količine med izmeno, – izdane količine za uporabo po posameznih deloviščih s podpisom prejemnika, – skupno izdane količine v izmeni, – količine, vrnjene z delovišč v skladišče in – stanje na koncu izmene.

(2)Skladiščnik mora dnevno voditi in podpisovati evidenco pomožnega skladišča. Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba pa mora vsaj enkrat tedensko pregledati pomožno skladišče.

(1)Strelec, zadolžen za priročno shrambo, mora voditi v strelni knjigi ali v strelnem kartonu stanje po količini in vrstah eksplozivnih sredstev po vsaki izdaji iz priročne shrambe ter stanje za naslednjo izmeno.

(2)Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora vsaj enkrat tedensko pregledati priročno shrambo.

(1)Razstreljevalna dela se morajo tehnološko, tehnično in organizacijsko izvajati tako, da se zagotovi varnost ljudi, naravnih in zgrajenih objektov, opreme in okolja pred vsemi možnimi učinki eksplozije, zlasti seizmičnimi učinki, razmetom odstreljenega materiala, učinki dušljivih in strupenih plinov, toplotnimi učinki razstreljevanja ter zračnim udarom.

(2)Dela na razstreljevanju se lahko izvajajo samo po navodilih tehničnega vodje.

Za vsak način razstreljevanja pri razstreljevalnih delih mora tehnični vodja na osnovi tehnične oziroma projektne dokumentacije določiti postopek ali izdelati načrt razstreljevanja, ki mora vsebovati: – vrsto razstreliva; – vrsto sredstev za vžiganje nabojev; – potrebno število minskih vrtin, njihov premer, nagib, razporeditev in globino; – potrebno količino razstreliva za vsako posamično minsko vrtino; – način mašenja minskih vrtin; – način vžiganja in vrstni red vžiganja minskih vrtin in – zaščitne in preventivne ukrepe pri izvajanju razstreljevalnih del.

Pri podzemeljskih rudarskih delih je razstreljevanje dovoljeno samo na deloviščih, ki se zračijo s prehodnim zračnim tokom ali posebnim zračenjem.

(1)Pred polnjenjem minskih vrtin z razstrelivom se morajo osebe, ki ne sodelujejo pri razstreljevanju, umakniti.

(2)Določba prejšnjega odstavka ne velja za osebe, ki nadzirajo ali opravljajo inšpekcijske preglede.

(3)Pri polnjenju minskih vrtin na širokih čelih, ki so daljša kot 20 m, je mogoče na čelu opravljati redna dela na mestih, ki so oddaljena več kot 10 m od mesta polnjenja, pri tem pa mora strelec postaviti straže.

(4)Na rednih delovnih mestih določi odgovorna oseba prostor, kamor se mora umakniti delovna skupina med razstreljevanjem.

(5)Odgovorna oseba določi mesto, od koder bo strelec aktiviral naboje pri električnem vžiganju nabojev.

(1)Pred polnjenjem vrtin z razstrelivom mora strelec ali druga oseba, ki razstreljuje, postaviti straže na dohodih k delovnemu mestu, kjer se razstreljuje. Če za zavarovanje dohodov ni na voljo zadosti ljudi, mora strelec zaznamovati dohode brez straž z navzkrižnimi letvami ali postaviti table z naslednjo vsebino: “Ne približuj se! Razstreljevanje!”

(2)Če se pri jamskih delih v rudnikih pričakuje skorajšnji preboj v drugo delovno mesto, je treba pravočasno in točno obvestiti delavce tega delovnega mesta o razstreljevanju.

Pred polnjenjem vrtin z razstrelivom je potrebno z delovnega mesta odstraniti ali zavarovati stroje, orodje, kable, svetilna telesa in drugo ter do oddaljenosti najmanj 50 m v ravni črti od mesta razstreljevanja, odstraniti vse lahko vnetljive predmete, razen v primerih, ko interni splošni akt in rudarski projekt ne določata drugače.

(1)Pred polnjenjem mora strelec preveriti globino, premer, očiščenost in razmestitev vrtin.

(2)Prepovedano je polnjenje tistih vrtin, ki niso v skladu s shemo in navodili, ki jih je izdal tehnični vodja.

(3)Dovoljeno je napolniti samo toliko vrtin, kolikor bo odstreljenih.

(1)Udarne patrone se sme pripraviti samo neposredno pred njihovo uporabo.

(2)Za razstreljevanje se sme pripraviti samo toliko udarnih patron, kolikor jih je potrebno za eno razstreljevanje.

Vdolbina v patroni razstreliva za detonator se sme izdelati samo s šilom iz neiskrečega materiala (les, baker, medenina).

Pri vžigu nabojev s vžigalno vrvico se konec vžigalne vrvice, ki se vtakne v detonator, odreže z ostrim nožem pravokotno na os vžigalne vrvice in nato vstavi v detonator ter pritrdi s strelskimi kleščami.

(1)Prepovedano je polniti mokre vrtine s premočljivimi patronami ali s patronami s poškodovanimi omoti.

(2)Mokrih vrtin, v katerih je voda, ni dovoljeno polniti z razstrelivom, ki ni vodoodporno.

(3)Tehnični vodja ali oseba, ki jo ta pismeno pooblasti, presodi, ali je potrebno izpihovanje vode iz vrtin, glede na povečan učinek rušenja, seizmične vplive na okolico ter možnost polnjenja.

(1)Udarne patrone se mora pazljivo vstaviti v minske vrtine, pri čemer se mora paziti, da se električni detonator ali detonator ne izvlečeta iz udarne patrone.

(2)Dno detonatorja mora biti usmerjeno v smeri večine eksplozivne polnitve v vrtini.

(1)Za ročno polnjenje vrtin se lahko uporabljajo nabojne palice s premerom, ki ne sme biti manjši od premera patrone.

(2)Polnjenje vrtin se lahko izvaja tudi s komprimiranim zrakom in ustreznim priborom.

Nepatronirano razstrelivo se lahko vsipa, vliva, vpihava, črpa v minske vrtine samo, če je namenjeno za tak način polnjenja in če naprave za mehansko polnjenje ustrezajo tem namenom.

Pri polnjenju minskih vrtin je potrebno v vsakem trenutku vedeti, kateri del minske vrtine je napolnjen z razstrelivom, in s kakšno vrsto in količino razstreliva. Vrsta razstreliva in dejansko porabljena količina se vpisuje v načrt razstreljevanja. Za izvajanje tega člena je odgovorna s strani tehničnega vodje pooblaščena oseba.

(1)Vsaka minska vrtina mora biti zamašena. Kot mašilo se sme uporabljati samo negorljiv sipek ali plastičen material.

(2)Dolžina zamaška mora biti opredeljena v načrtu razstreljevanja.

(1)Naboje se mora električno vžigati: – na mestih, kjer je prepovedana uporaba odprtih svetilk, – v jamah z metanom in eksplozivnim premogovnim prahom in – povsod tam, kjer pri razstreljevanju ni mogoč pravočasen umik na varno (na primer v jaških, jamskih prostorih z nagibom več kot 30 stopinj, kjer grozi nevarnost pred vdorom vode in podobno).

(2)Kot vir toka za vžig nabojev se sme uporabljati samo električne vžigalne strojčke.

(3)Pri največji dovoljeni upornosti tokokroga priključenih električnih detonatorjev morajo električne naprave za vžig min zagotoviti tokovni impulz z intenziteto najmanj 1A in strmino naraščanja največ 1 ms, ki mora trajati najdlje 4 ms, pri čemer energija impulza ne sme biti manjša od 3 Ws.

(4)Za električno vžiganje je dovoljeno uporabljati samo tisto vrsto električnega vžigalnega strojčka, ki ima ustrezen certifikat ali oceno strokovne ustanove, da je varen za delo v določenih pogojih. Vžigalni strojček mora ustrezati vrsti uporabljenih električnih detonatorjev, glede na njihovo občutljivost.

(5)V istem minskem polju se sme uporabljati samo električne detonatorje enake občutljivosti in istega proizvajalca.

Za vžiganje nabojev se sme uporabljati samo takšne električne detonatorje, za katere proizvajalec pismeno garantira, da imajo določen električni upor in da so v istem omotu vžigalniki z enakim ali vsaj približno enakim uporom.

(1)Električni vžigalni strojček mora biti konstruiran tako, da preprečuje nehoteno sprožitev.

(2)Kondenzatorske električne naprave morajo imeti vgrajeno tudi signalno napravo, ki opozarja na to, da je naprava pripravljena za vžig.

(3)Strojček mora imeti vgrajeno varovalko, ki preprečuje sprožitev, preden je kondenzator popolnoma napolnjen.

(4)Jakost električnega toka pri kratko spojenih priključkih ohmmetrov ne sme presegati 25 miliamperov.

(5)Delovanje električnega vžigalnega strojčka in električnih merilnih naprav je potrebno vsaj enkrat na mesec nadzirati.

(6)Oseba, ki je zadolžena za pregled, mora imeti pooblastilo ustreznega certifikacijskega organa.

(7)Ugotovitve tega nadzora se pišejo v knjigo.

(8)Električni vžigalni strojčki morajo biti enkrat na leto pregledani v pooblaščeni ustanovi.

Pred vžiganjem nabojev je treba z ohmmetrom preizkusiti upornost električnih detonatorjev in zvez.

(1)Električni vodnik za vžiganje nabojev mora biti iz bakra s prerezom najmanj 0,8 mm2 z izolacijo iz gume ali PVC.

(2)Če je vodnik spleten iz jeklenih žic, mora imeti enako izolacijo in enak električni upor, kot bakreni vodnik s prerezom najmanj 0,8mm2.

(3)Električni vod za vžiganje nabojev ne sme imeti nobenih golih delov na tokovodnikih.

(4)Konce žic tokovodnikov in električnih detonatorjev je treba pred spojitvijo očistiti, pri vezanju pa jih med seboj splesti in spojena mesta izolirati.

(5)Električnih vodov za druge namene (signalizacijo, razsvetljavo delovnega mesta in podobno) se ne sme uporabljati kot tokovodnike za vžiganje nabojev.

Tokovodniki morajo biti tako dolgi, da je naboje mogoče vžigati iz varnega zaklonišča.

(1)Uporaba normalno občutljivih električnih detonatorjev ni dovoljena na deloviščih, kjer jakost blodečega toka presega 60 mA, dokler niso odstranjeni vzroki za nastanek blodečih tokov.

(2)Pri razstreljevanju na mestih, kjer je nevarnost blodečega toka, se mora zagotoviti: – da sta konca tokovodnikov, ki se povežeta z napravo za vžig, pred tem kratko spojena, – da je vsa električna oprema v skladu ozemljena tako, da celotna upornost ozemljitvenih vodnikov ni večja od 1,0 ohma, ozemljiti pa se morajo tudi tirnice in kovinske konstrukcije in – da je med polnjenjem minskih vrtin z razstrelivom električni tok odklopljen iz omrežja, ki napaja delovne stroje in druge naprave na delovnem mestu.

Kadar se približuje nevihta, je treba prekiniti polnjenje vrtin z udarnimi patronami, že pripravljene naboje pa takoj odstreliti. Če to ni možno, je treba v nevarnem območju, to je v prostoru, kjer v času razstreljevanja ne sme biti nikogar, odrediti varnostne ukrepe kot pri normalnem odstreljevanju. Za nevarno razdaljo se smatra oddaljenost nevihte do 3 km.

(1)Vžigalne vrvice posameznih nabojev morajo biti tako dolge, da imata strelec in njegov pomočnik oziroma druge, za razstreljevanje pooblaščene osebe, s svojimi pomočniki dovolj časa za umik na varno mesta, kadar prižgejo vžigalno vrvico.

(2)Pri posamičnem vžiganju več nabojev, mora biti vsaka vžigalna vrvica, ki se prej prižge, najmanj 10 cm daljša od naslednje. Najkrajša vžigalna vrvica mora biti najmanj 1 m dolga, najdaljša pa sme biti največ 4 m.

(3)Konce vžigalnih vrvic, ki molijo iz vrtin, se ne sme zavijati, temveč jih je treba pustiti, da prosto visijo. Konci zunaj vrtine morajo biti dolgi vsaj 20 cm in medsebojno odmaknjeni 10 cm.

(1)Vžigalne vrvice smeta prižgati le strelec in njegov pomočnik in sicer tedaj, ko so vse vrtine pripravljene za prižig, ko so postavljene straže in ko je zagotovljen umik oseb, ki prižigajo naboje.

(2)Če se posamezno vžiga več nabojev, sme ena oseba prižgati največ 5 vžigalnih vrvic. Istočasno smeta na enem delovnem mestu prižgati vžigalne vrvice samo dve osebi.

(3)Če je treba prižgati več kot 10 vžigalnih vrvic, se mora prižiganje izvesti s pomočjo prižigalnih tulcev ali satovja, pri čemer sme ena oseba prižgati največ 5 tulcev ali satovij.

(4)Izjemoma sme ena oseba prižgati največ 6 nabojev oziroma vžigalnih vrvic pod pogojem, da je najkrajša vrvica dolga 1,30 m.

Vžigalno vrvico se mora pred uporabo preizkusiti po navodilih proizvajalca.

(1)Naboji se vžigajo z detonacijsko vrvico po navodilu proizvajalca. Pri rezanju detonacijske vrvice se mora kolut z vrvico odviti tako, da je od mesta, kjer se reže, oddaljen 25 m.

(2)Detonacijska vrvica se sme rezati samo z ostrim nožem z eno potezo.

Kosa detonacijske vrvice se med seboj vežeta z vozlom ali na drug način po navodilu proizvajalca.

(1)Detonacijska vrvica se inicira z električnim detonatorjem ali z detonatorjem.

(2)Zakasnilniki, ki se uporabljajo pri iniciranju razstreliva z detonacijsko vrvico, se morajo z detonacijsko vrvico zvezati tako, kot je določeno v navodilih proizvajalcev detonacijskih vrvic in zakasnilnikov. Enako se mora ravnati tudi pri povezovanju detonacijske vrvice z busterji.

(1)Z neelektričnimi detonatorji se lahko vžigajo naboji na mestih, kjer je nevarnost nekontroliranega aktiviranja električnih detonatorjev zaradi blodečih tokov, induciranih napetosti ali atmosferskih razelektritev.

(2)Neelektrični detonatorji se lahko uporabljajo pri vseh razstreljevalnih delih na površini in pod zemljo, razen v jamah z metanom oziroma nevarnim premogovim prahom.

(1)Za izdelavo udarnih patron se sme uporabljati le detonatorje z nepoškodovanimi in zaprtimi cevkami.

(2)Pri krajšanju cevk detonatorjev je treba konec zvariti po navodilih proizvajalca.

(3)Detonator se namesti vedno v sredino patrone razstreliva. Dno detonatorja mora biti obrnjeno v smeri večine eksplozivne polnitve.

(4)Detonator se v udarni patroni pritrdi po navodilih proizvajalca.

(1)Udarno patrono, ki je težja kot 5 kg, se spusti v vrtino s pomožno vrvico.

(2)Med spuščanjem udarne patrone in med polnjenjem razstreliva v vrtino je treba paziti, da se vžigalna cevka ne poškoduje.

(3)Med polnjenjem vrtin je treba konektorje držati ločeno od ostalih eksplozivnih sredstev.

(1)Povezava neelektričnih detonatorjev mora biti izvedena s pomočjo konektorjev, v katerih je detonator zaščiten s plastičnim ohišjem.

(2)Vse konektorje je treba namestiti izven vrtine.

(3)S povezovanjem se lahko prične šele takrat, ko so vse vrtine napolnjene in zamašene.

(4)Med posameznimi elementi mreže neelektričnih detonatorjev morajo biti razdalje v skladu z navodili proizvajalca.

(1)Mrežo neelektričnih detonatorjev ali posamezen detonator se vžge s posebnim vžigalnim strojčkom ali z drugim detonatorjem.

(2)Pri uporabi električnega detonatorja za vžig mreže neelektričnih detonatorjev je treba upoštevati, da s tem postane mreža občutljiva na električne vplive, zato se sme električni detonator pritrditi šele tedaj, ko je vse povezano in pripravljeno za odstrel.

(3)Detonator, s katerim se vžiga mreža neelektričnih detonatorjev, mora biti zavarovan s peskom, desko ali podobnim, oziroma mora biti nameščen v ohišju konektorja.

Mrežo neelektričnih detonatorjev je mogoče pri razstreljevanju na površini kombinirati z detonacijsko vrvico polnitve nad 5 g/m.

(1)Razstreljevanje se sme pričeti šele po signaliziranju.

(2)Opozorila daje strelec s tem, da pred začetkom polnjenja vrtin poziva osebe, ki ne sodelujejo pri razstreljevanju, da naj se odstranijo na varno mesto in da postavi straže ali opozorilne table na določena mesta.

(3)Pred začetkom odstreljevanja mora z vzklikom “Ogenj!” opozoriti, da se z odstreljevanjem pričenja.

(4)Po končani odstrelitvi objavlja strelec z vzklikom “Končano!”, da je razstreljevanje končano in po pregledu delovišča odpokliče straže oziroma odstrani table z opozorilom.

(1)Zaklonišča delavcev in strelcev pri miniranju pod zemljo morajo biti zavarovana in morajo biti praviloma v svežem zračnem toku pred delovnim mestom, na katerem se razstreljuje.

(2)Pri vžiganju nabojev mora biti zaklonišče strelca na kraju, ki je vsaj z enim pravim kotom oddaljeno najmanj 30 m od kraja razstreljevanja oziroma najmanj 50 m, če se odstreljuje z več kot 6 naboji.

Pri vžiganju nabojev z vžigalno vrvico in detonatorji morata strelec in njegov pomočnik spremljati detonacije posameznih nabojev in jih šteti, da bi ugotovila, če so vsi naboji eksplodirali.

(1)Kadar po odstrelitvi ni nobenega dvoma, da kateri naboj ni detoniral, morajo strelec in drugi delavci toliko časa počakati v svojih zakloniščih, da se dimni plini toliko razredčijo, da niso več škodljivi za zdravje delavcev.

(2)Delavci gredo lahko na delovno mesto šele, ko strelec v spremstvu ene osebe pregleda delovno mesto.

(3)Če kakšen naboj ni detoniral ali pa se domneva, da ni detoniral, je treba čakati v zaklonišču najmanj 20 minut, prav toliko pa je treba čakati, če je kateri naboj deflagliral.

(1)Če pri električnem vžiganju nabojev s premikom vzvoda aIi ključa električnega vžigalnega strojčka ne sledi detonacija, se mora še enkrat poskusiti. Če naboji niti po tem ne detonirajo, se morajo vodniki za električno vžiganje nabojev takoj ločiti od sponk električnega vžigalnega strojčka in na kratko zvezati. Nato se mora odstraniti ključ ali vzvod električnega vžigalnega strojčka in preveriti brezhibnost tokovodnikov ter odpraviti napake.

(2)Pri uporabi časovnih električnih detonatorjev se sme na delovišče oditi šele po preteku 20 minut po zadnjem neuspelem poizkusu vžiga.

(1)Če strelec ugotovi, da nekateri naboji niso detonirali, jih mora vidno in na ustrezen način zaznamovati in poskrbeti, da se uničijo.

(2)Če uničenje ne uspe do konca izmene, mora strelec onemogočiti dostop na delovno mesto in ga zaznamovati z navzkrižnimi letvami (ali krajniki) ter javiti število zatajenih nabojev odgovorni osebi, ta pa mora obvestiti strelca naslednje izmene.

(3)O vsakem zatajenem naboju je treba voditi pismeno evidenco.

(1)Zatajene naboje sme odstranjevati samo strelec in njegov pomočnik.

(2)Osebe, ki ne sodelujejo pri odstranjevanju zatajenega navoja, ne smejo biti navzoče na delovišču.

(3)Zatajeni naboj se lahko odstrani z novo minsko vrtino, izvrtano paralelno s prvotno, pri čemer mora biti razdalja do nove minske vrtine najmanj 8-kratni premer vrtine.

(4)Mesto in smer nove vrtine mora odrediti strelec tako, da nova vrtina ne zadene na zatajeni naboj.

(5)Zaradi ugotovitve smeri zatajenega naboja se sme iz vrtine odstraniti zamašek do globine 10 cm od ustja vrtine.

Prepovedano je: – izvlačenje udarne patrone in razstreliva iz zatajenega naboja, – poglobiti vrtine, ki so ostale popolnoma ali delno ohranjene zaradi tega, ker je v njih izgorelo razstrelivo ali pa je sosednji naboj odbil prednji del vrtine.

(1)Če se pri pregledu delovnega mesta domneva, da je detonator ali razstrelivo prišlo v odstreljeni material, mora strelec pregledati izkopanino na delovnem mestu. Prav tako je treba ravnati tudi z odstreljenim materialom pri odstranjevanju zatajenih nabojev.

(2)Tehnični vodja mora določati ustrezen način odvažanja, zavarovanja in pregledovanja materiala, prihajajočega z delovnih mest z zatajenimi naboji.

(3)Eksplozivna sredstva, najdena v izkopanini, se morajo do uničenja začasno shraniti ločeno od drugih eksplozivnih sredstev in uničiti v rokih, ki so določeni v navodilih tehničnega vodje izvajalca del.

(1)Osebe, ki opravljajo razstreljevalna dela, morajo imeti strelne knjige z oštevilčenimi stranmi.

(2)Vsak strelec oziroma oseba, ki opravlja razstreljevalna dela, ima svojo strelno knjigo.

(3)Namesto knjige se lahko uporabljajo tudi strelni kartoni, ki se vlagajo v mape, pod pogojem, da omogočajo enako zanesljivost podatkov (oštevilčenje in arhiviranje) kot knjiga.

(4)Strelci oziroma osebe, ki opravljajo razstreljevalna dela, morajo vpisovati v strelno knjigo: – sprejeta eksplozivna sredstva po količinah in vrstah od predhodne izmene iz skladišča in od drugega strelca ter skupaj prejete količine, – za vsako delovno mesto oziroma vsako razstreljevanje takoj po opravljenem razstreljevanju količine in vrste porabljenih eksplozivnih sredstev ter skupno porabo, – količine, predane drugemu strelcu, – količine, vrnjene v skladišče in – količine predane strelcu naslednje izmene.

(5)V strelno knjigo mora strelec vpisati tudi število zatajenih min in število zatajilcev.

(6)Pri razstreljevanju, kjer sodeluje več strelcev, vpisuje porabo v strelno knjigo le strelec, ki je določen za vodjo.

(1)Vodja delovnega mesta ali dejanski porabnik mora potrditi porabo eksplozivnih sredstev s svojim podpisom.

(2)Pristojna odgovorna oseba pregleda strelno knjigo dvakrat tedensko.

(3)Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora enkrat mesečno pregledati strelne knjige.

(1)Knjigo o delu z eksplozivnimi sredstvi vodijo pooblaščene osebe izvajalca del, ki eksplozivna sredstva uporablja. V to knjigo se vpisujejo po dnevih in po deloviščih vsa razstreljevanja ter vsi dogodki, ki lahko vplivajo na varnost delovišča ali okolice.

(2)Tehnični vodja ali od njega pooblaščena oseba mora vsak dan pregledati pripombe v knjigi o delu z eksplozivnimi snovmi in pregled potrditi s svojim podpisom.

To knjigo vodi pooblaščena oseba v organizaciji, ki eksplozivne snovi uporablja. V knjigo se vpisuje dnevna poraba eksplozivnih sredstev po količini in vrstah za vsako delovišče in vsako izmeno posebej.

Vsaka organizacija, ki uporablja eksplozivna sredstva, mora voditi posebno evidenčno knjigo o zatajenih (neeksplodiranih) nabojih. V knjigi o delu z eksplozivnimi sredstvi se evidentira: – kraj, delovišče, datum in izmena ko je nastal zatajilec število zatajenih nabojev, – položaj zatajenih nabojev v minskem polju, – vrsta in količina eksplozivnega sredstva v zatajenem naboju, – tovarniška številka in datum izdelave eksplozivnega sredstva ime strelca pri katerem je zatajilec nastal in – ime strelca, datum, čas in način uničenja zatajenega naboja ter podpis osebe, ki je naboj uničila.

(1)V jamah, kjer se pojavlja metan in nevaren premogov prah, mora tehnični vodja v specifičnih pogojih delovnega okolja za vsako delovno mesto določiti vrsto razstreliva, vrsto električnih detonatorjev in največjo količino razstreliva za en naboj skladno z navodili proizvajalca eksplozivnih sredstev.

(2)V jamah, kjer se pojavlja metan ali nevaren premogov prah, mora tehnični vodja v specifičnih pogojih delovnega okolja za vsako delovno mesto določiti vrsto razstreliva, vrsto električnih detonatorjev in največjo količino razstreliva za en naboj skladno z navodili proizvajalca eksplozivnih sredstev.

(1)V jamah z metanom in nevarnim premogovim prahom se smejo uporabljati eksplozivna sredstva, za katera je dalo dovoljenje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(2)V jamah z metanom ali nevarnim premogovim prahom se smejo uporabljati eksplozivna sredstva, za katera je dalo dovoljenje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

(3)Uporabljati se smejo le razstreliva v obliki patron.

(4)Za iniciranje razstreliva se smejo uporabljati samo trenutni ali milisekundni električni detonatorji.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v prostorih, ki so uvrščeni v I. stopnjo ogroženosti po metanu v skladu s pravilnikom, ki ureja zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter tehnične ukrepe za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, uporabljajo tudi polsekundni električni detonatorji, katerih uporabo dovoli tehnični vodja izvajalca del v soglasju s službo za varnost in zdravje pri delu in to za vsako delovišče posebej.

Metanska razstreliva in metanski električni detonatorji morajo biti izdelani in preizkušeni glede na stanje tehnike opredeljeno s standardom.

Pogoji uporabe metanskih razstreliv so naslednji: – način aktiviranja nabojev mora biti takšen, da nobena patrona neposredno pred detonacijo ni odkrita po dolžini, – polnjenje vrtin, ki sekajo praznine v hribini, je prepovedano, pri razstreljevanju morajo biti izpolnjeni takšni hribinski pogoji, da detonacijski val ne prodre direktno v atmosfero delovišča, – eksplozivne patrone morajo biti v vrtini nameščene tako, da je omogočen zanesljiv prenos detonacije in – v primeru, da se v vrtini pojavi voda, se morajo eksplozivne patrone ustrezno zaščititi.

(1)Razstreljevanje z metanskimi razstrelivi je dovoljeno samo na deloviščih, kjer koncentracija metana ni večja od 1,5%.

(2)Razstreljevanje na jamskih deloviščih pri večjih koncentracijah metana, vendar največ do 2%, je dovoljeno izjemoma, dovoljenje in pogoje za razstreljevanje pa v takih primerih izda tehnični vodja izvajalca del pismeno.

(1)Nemetanska razstreliva se lahko uporabljajo na deloviščih z metanom samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – v premogovem sloju, če koncentracija metana na deloviščih ni večja od 0,5% (to velja tudi za hribine s podobnimi karakteristikami kot premog), – v prihribini, če koncentracija metana na deloviščih ni večja od 1%, – če je zagotovljeno pretočno ali separatno zračenje delovišč.

(2)Razstreljevanje z nemetanskimi razstrelivi je ob nenadni spremembi režima prezračevanja prepovedano.

Za razstreljevanje v posameznih metanskih rudnikih se sme uporabljati samo tista nemetanska razstreliva, za katera je izdalo dovoljenje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.

Dovoljenje za razstreljevanje z nemetanskimi razstrelivi izda tehnični vodja izvajalca del. Na podlagi tega dovoljenja izda tehnični vodja dovoljenje za razstreljevanje z nemetanskimi razstrelivi za vsako delovišče posebej. Pri tem za vsako delovišče izdela navodila za razstreljevanje ter določi poimensko strelce in osebe za kontrolo metana.

Diskontinuirano polnjenje dolgih vrtin z več polnitvami z metanskim razstrelivom se obdela v posebnih navodilih, ki jih izda tehnični vodja izvajalca del v soglasju s službo za varnost in zdravje pri delu, razen v primeru, da je diskontinuirani način polnjenja vrtin pri razstreljevanju sestavni del tehnološkega procesa pri odkopavanju.

Metanski milisekundni električni detonatorji se smejo v omrežje vezati le zaporedno. Istočasno se smejo uporabljati električni detonatorji, ki so vezani po zaporednih številkah, pri čemer nobena številka ne sme manjkati.

Razpored električnih detonatorjev v vrtinah mora biti takšen, da pri detonaciji nabojev ne prihaja do izboja in odkrivanja višjih številk detonatorjev.

Na deloviščih s pojavom metana se sme naenkrat aktivirati toliko milisekundnih metanskih vžigalnikov, da vsota zakasnitev vseh številk v seriji ni večja od 140 ms pri razstreljevanju v premogu ali hribinah z enakimi karakteristikami kot premog oziroma 200 ms pri razstreljevanju v prihribini.

(1)Pri izvajanju razstreljevalnih del je kontrola prisotnosti metana v ozračju sestavni del tehnološkega postopka razstreljevanja. Indiciranje metana na deloviščih se v času razstreljevanja opravi: – pred začetkom vrtanja minskih vrtin, – pred začetkom polnjenja vrtin z razstrelivom, – po končanem polnjenju minskih vrtin, – na mestu vžiganja nabojev pred vžigom in – po končanem razstreljevanju.

(2)Območje kontrole metana je delovišče pri razstreljevanju in okolica 10 m.

(1)Odgovorna oseba določi mesto vžiganja nabojev in mesto za zaklonišče v času razstreljevanja.

(2)Zaklonišče mora biti locirano v območju svežega zračnega toka.

(3)Izjemoma je lahko mesto zaklonišča tudi v izrabljenem zračnem toku, pogoje za to pa predpiše tehnični vodja.

V jamah, kjer se pojavlja nevaren premogov prah, veljajo v času razstreljevanja posebni ukrepi za odstranjevanje oziroma inertizacijo premogovega prahu. Ti ukrepi so: – iz območja razstreljevanje se mora odstraniti vsa nakopnina, – na območju razstreljevanja in okolici 20 m se mora odstraniti nakopičeni premogov prah, – premogov prah, ki ga ni mogoče odstraniti se mora inertizirati z dodatnimi ukrepi.

(1)Ukrepi za inertizacijo premogovega prahu so: – vlaženje jamskih prostorov z vodo, – posipanje inertnega kamenega prahu in – drugi ukrepi, ki zagotavljajo enako ali boljšo stopnjo inertizacije premogovega prahu.

(2)Vlaženje jamskih prostorov z vodo se mora izvajati v območju razstreljevanja in okolici 20 m. Posipanje inertnega kamenega prahu se mora izvajati v območju razstreljevanja in okolici 5 m. Za zapraševanje se mora porabiti najmanj 5 kg inertnega kamenega prahu za vsak naboj. Za druge postopke inertizacije izda dovoljenje tehnični vodja izvajalca del.

Dolžina mašila je 1/3 dolžine minske vrtine. Pri tem ne sme biti krajše od 30 cm, pri kratkih minskih vrtinah, ki so napolnjene z eno patrono razstreliva, mora biti mašilo dolgo najmanj 20 cm.

Najmanjši razmak med sosednjima vrtinama v premogu sme biti 0,6 m. Pri razstreljevanju v prihribinah pa ne sme biti manjši od 0,4 m.

Razstreljevanje večjih kosov premoga ali druge hribine se sme izvajati le s pomočjo minskih vrtin. Vrtine morajo biti razporejene in usmerjene tako, da je razstrelivo v njih oddaljeno najmanj 0,3 m do najbližje proste ploskve.

(1)Nepričakovano spremenjene razmere pri razstreljevanju zahtevajo poostritev pogojev razstreljevanja.

(2)Pogoje pri razstreljevanju poostri odgovorna oseba, ki mora o tem obvestiti tehničnega vodjo.

(3)Poostrene pogoje pri razstreljevanju lahko ublaži tehnični vodja.

(1)Strelec mora v primeru povečane ali zmanjšane detonacije obvestiti odgovorno osebo.

(2)Odgovorna oseba mora glede na pojav predpisati dodatne varnostne ukrepe in o tem obvestiti tehničnega vodjo.

(1)Pred začetkom prevoza eksplozivnih sredstev po jašku mora odgovorna oseba obvestiti strojnika prevaževalnega stroja, signalista ob ustju jaška, nadzornika prevažanja skozi uvajalni cilinder napenjalnega odra in odgovornega kopača na dnu jaška, da se bo pričelo s prevozom eksplozivnih sredstev.

(2)Pred začetkom prevoza eksplozivnih sredstev po jašku se morajo z delovišča umakniti vsi delavci, razen strelca in njegovih pomočnikov.

(1)Za odstreljevanje nabojev je dovoljena samo uporaba električnih in neelektričnih detonatorjev.

(2)Odstreljevanje nabojev je dovoljeno le s površine v oddaljenosti 30 m od roba jaška oziroma pri nadaljnjem globljenju jaška iz obzorja v že izdelan jašek.

(3)Pred bližajočo se nevihto ali med nevihto je polnjenje vrtin z razstrelivom in odstreljevanje v jaških, ki se globijo s površine, prepovedano.

Udarne patrone se morajo pripravljati na delovnem mestu, na dnu jaška ali v najbližjem zaklonišču v jašku, izjemoma tudi na površini; pri nadaljnjem globljenju obstoječih jaškov pa tudi na drugem kraju, ki ga določi tehnični vodja.

(1)Prevoz razstreliva z vedri se mora opraviti ločeno od prevoza detonatorjev. Hitrost spuščanja vedra z eksplozivnimi sredstvi ne sme presegati 1 m/s.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je dovoljeno spuščanje vedra z eksplozivnimi sredstvi s hitrostjo do 2 m/s, če presega globina globljenega jaška 300 m in so vedra vodena.

(3)Pri prevozu razstreliva z vedri mora biti razstrelivo v originalni embalaži proizvajalca.

(4)Izjemoma je dovoljeno prevažati razstreliva tudi v zaprtih obloženih lesenih zabojih ali v trdih usnjenih torbah.

(5)Razstreliva sme biti le toliko, kolikor ga je potrebno za neposredno razstreljevanje.

(6)Če to zahtevajo posebni varnostni razlogi in če to predhodno pismeno odobri tehnični vodja izvajalca del, je izjemoma in pod nadzorom pooblaščenega strelca dovoljeno v ustreznih zabojih ali torbah spuščati na dno jaška tudi udarne patrone, vendar ločeno od drugih eksplozivnih sredstev in to, kadar na dnu jaška ni delavcev.

(7)Če se uporabljajo električni detonatorji, mora strelec poskrbeti, da bodo, preden se spuščajo v jašek udarne patrone, izklopljeni vsi dovodi električnega toka.

Kadar se pri globljenju jaška dno približa 10 m do hribine, v kateri se pojavlja metan, je treba razstreljevati po določbah tega pravilnika o razstreljevanju v jamah z metanom oziroma nevarnim premogovim prahom in po predhodnem vrtanju.

Preden spustom v jašek in pred priključitvijo oziroma povezovanjem žic električnih detonatorjev na tokovodnik za električno vžiganje nabojev, morajo biti izklopljeni vsi električni vodi. Če so v bližini električne naprave, moramo biti odklopljene od napetosti tudi te, razen naprav, ki jih zaradi varnosti pri delu ni dovoljeno izklopiti (omrežni kontrolnik, ki varuje delovišče pred blodečimi tokovi), o čemer mora odločiti tehnični vodja.

Pri višanju jaškov in izdelavi navpičnih in strmih prebojev od spodaj navzgor, se sme izvesti odstreljevanje samo tedaj, ko je delovni oder ustrezno zavarovan skladno z izvedbenim projektom ali po navodilih tehničnega vodje.

(1)Za razstreljevanje na površini z vrtinami in razstreljevanje s kotlasto razširjenimi minskimi vrtinami se mora izdelati načrt razstreljevanja. V načrtu mora biti opisano minsko polje s skicami, prerezi in podatki o vrtinah. V skici minskega polja mora biti vrisana lokacija minskega polja in razdalja kraja razstreljevanja od ogroženih objektov in naprav z navedbo vrste objekta oziroma naprave.

(2)V načrtu razstreljevanja morajo biti navedene največje dovoljene količine razstreliva zaradi potresne varnosti ogroženih objektov ter drugi ukrepi za varnost pred razmetom hribine in zračnim udarnim valom.

(3)Načrt razstreljevanja mora potrditi tehnični vodja izvajalca del, če pa je miniranje določeno z rudarskim projektom in gre za odmik od projekta, pa mora soglašati tudi Služba za varnost in zdravje pri delu v skladu s pravili za odmik od projekta.

(1)Za vsa razstreljevanja, ki se izvajajo v bližini naseljenih krajev, javnih prometnih poti, visoko in nizko napetostnih elektrovodov, naftovodov, plinovodov, vodovodov, telekomunikacijskih vodov in objektov, rezervoarjev tekočih ali plinastih goriv ter v okolju, kjer je nevarnost eksplozije in ognja, se morajo izdelati posebna navodila.

(2)Za vsa razstreljevanja, ki se izvajajo v bližini naseljenih krajev, javnih prometnih poti, visoko in nizko napetostnih elektrovodov, naftovodov, plinovodov, vodovodov, telekomunikacijskih vodov in objektov, rezervoarjev tekočih ali plinastih goriv ter v okolju, kjer je nevarnost eksplozije ali ognja, se morajo izdelati posebna navodila.

(3)Za bližino iz prejšnjega odstavka se šteje razdalja do 200 m oziroma tista oddaljenost, do katere segajo neželjeni učinki razstreljevanja.

Če se razstreljevanja opravljajo v bližini visokonapetostnih daljnovodov in drugih visokonapetostnih objektov, ki jih v času razstreljevanja ni mogoče izključiti, je treba uporabiti neelektrični način iniciranja min. Električno vžiganje nabojev je dovoljeno samo v primerih, ko ni nevarnosti, da bo zaradi bližine visokonapetostnih vodov v vodnikih omrežja za električno vžiganje nabojev induciran nevaren električni tok.

Varnostne razdalje, ki se morajo zagotoviti pri električnem vžiganju nabojev v bližini visokonapetostnih objektov, odvisno od vrste električnih detonatorjev, ki se uporabljajo, se določijo po tabeli št. 1. text="Tabela 1 ----------------------------------------------------------------------------------- Vrsta visokonapetostnega Vrsta električnih detonatorjev električnega voda ----------------------------------------------------------------------------------- normalno občutljivi neobčutljivi visoko neobčutljivi ----------------------------------------------------------------------------------- Visokonapetostni prosti vod na lesenih stebrih 100 kV 10 m–25 m do 10 m do 10 m Visokonapetostni prosti vod na stebrih 110 kV–400 kV 50 m–100 m 25 m–50 m do 10 m Visokonapetostni električni vodi žel. prog in tramvajev na enosmerni tok 200 m–500 m 100 m–200 m 10 m–100 m -----------------------------------------------------------------------------------"

(1)Pri razstreljevanju v bližini nepremičnih in premičnih radijskih oddajnikov in radarskih postaj, anten mobilne telefonije ter drugih naprav, ki ustvarjajo elektromagnetno polje tolikšne jakosti, da lahko v tokovodnikih za vžiganje nabojev inducira električni tok, ki zadostuje za vžig električnih detonatorjev, je treba uporabiti neelektrični način vžiganja min.

(2)Za nevarna elektromagnetna polja se štejejo polja, katerih jakost presega 0,18 W/m2 oziroma katerih jakost lahko v električnih detonatorjih ali v omrežju za električni vžig min inducira električni tok z jakostjo 0,18 A oziroma 1/3 nazivnega električnega toka, ki je potreben za vžig električnih detonatorjev.

(3)Varnostne razdalje, ki se morajo zagotoviti pri električnem aktiviranju nabojev v bližini radijskih oddajnikov in radarskih postaj so podane v tabeli št. 2. text="Tabela 2 ---------------------------------------------------------------------------------- Moč radijskega oddajnika ali radarja [W] Najmanjša varnostna razdalja [m] ---------------------------------------------------------------------------------- nad 1 do 5 15 nad 5 do 25 30 nad 25 do 50 50 nad 50 do 100 70 nad 100 do 250 120 nad 250 do 500 150 nad 500 do 1.000 215 nad 1.000 do 2.500 300 nad 2.500 do 5.000 500 nad 5.000 do 10.000 700 nad 10.000 do 25.000 1.200 nad 25.000 do 50.000 1.700 nad 50.000 do 100.000 2.350 nad 100.000 3.000 ----------------------------------------------------------------------------------"

Če se za razna obvestila in komuniciranje v bližini delovišča ali delovišču uporabljajo premični sprejemniki in oddajniki, se morajo pri razstreljevanju z električnimi detonatorji normalne občutljivosti zagotoviti varne razdalje po tabeli št. 3. Ta določba se uporablja tudi za uporabo prenosnih telefonov NMT ali GPS in drugih podobnih naprav. text="Tabela 3 -------------------------------------------------------------------- Moč sprejemnikov in oddajnikov (walkie-talkie naprav) [W] Najmanjša varnostna razdalja [m] -------------------------------------------------------------------- 1 – 10 15 11 – 60 30 61 – 250 60 --------------------------------------------------------------------"

(1)Pri razstreljevanju na površini se lahko uporabljajo vrtine majhnega in velikega premera, kotlasto razširjene nabojne vrtine in komore.

(2)Pri površinskih delih se lahko uporablja razstreljevanje z vrtinami z neprekinjenim polnjenjem, z deljenim polnjenjem vrtin, kotlovskim polnjenjem vrtin ali s komornim razstreljevanjem. Za vsako od navedenih razstreljevanj je potrebno izdelati poseben načrt.

Razstreljevanje z nalepljenimi naboji je dovoljeno le, če je zagotovljena varnost pred zračnim udarnim valom.

(1)Razstreljevalne vrtine majhnega premera so vrtine premera do 50 mm.

(2)Nepravilno izvrtane minske vrtine in vrtine v neodpornem materialu se ne smejo polniti. Izjemoma se smejo take vrtine polniti v omejenem obsegu le po posebnem navodilu tehničnega vodje ali od njega pooblaščene osebe.

(1)Razstreljevanje s kotlastimi in razširjenimi minskimi vrtinami je dovoljeno le v kompaktni kamnini, ki ni kavernozna.

(2)Kotlasto razstreljevanje je izjemoma dovoljeno v hribinah z manj izrazitimi razpokami, če se razstrelivo v minsko vrtino vsipa skozi zaščitna oblogo (cev), ki preprečuje izgubo razstreliva skozi razpoke.

(3)Pred ponovnim polnjenjem minske vrtine z razstrelivom, zaradi širitve kotla, se morajo iz vrtin odstraniti ostanki prejšnje detonacije.

(4)Kotlaste razširitve se smejo ponovno polniti z razstrelivom, ko mine 1 ura od vžiga prejšnjega polnjenja. Ta čakalni čas se sme zmanjšati na 15 minut, če se za čiščenje nabojne vrtine uporablja stisnjen zrak.

(1)Kot minske vrtine velikega premera se štejejo vrtine s premerom večjim od 51 mm.

(2)Za vsako razstreljevanje z minskimi vrtinami velikega premera je poleg načrta razstreljevanja potrebno sestaviti zapisnik o opravljenem razstreljevanju. Načrt razstreljevanja mora biti usklajen s tehnično dokumentacijo za eksploatacijo.

(3)Dolžina mašila se mora določiti v načrtu razstreljevanja glede na linijo najmanjšega odpora oziroma po formuli: m = (0,8 do 1,2) × W ali glede na premer minske vrtine (D) po formuli: m = (20 do 40) × D kjer je: m = dolžina mašila – čepa v metrih; W = dolžina linije najmanjšega odpora – izbojnice v metrih; D = premer minske vrtine v metrih.

(4)Za koeficiente v zgornjih formulah se morajo vzeti večje vrednosti v primerih, kadar je večja nevarnost razmeta odstreljenega materiala. Mašilo, ki znotraj minske vrtine ločuje posamezne dele eksplozivnega polnjenja, mora biti izdelano iz inertnega materiala. Posamezni deli minskega polnjenja so lahko med seboj ločeni tudi z zrakom s tako imenovano zračno blazino.

(1)Izvedba milisekundnih zakasnitev se uporablja z namenom zmanjšati neželjene učinke razstreljevanja na okolico in izboljšati učinke rušenja.

(2)Za uporabo milisekundnega učinka so milisekundne zakasnitve dovoljene: – z milisekundnimi zakasnilniki za detonacijsko vrvico, – z milisekundnimi električnimi detonatorji, – z milisekundnimi neelektričnimi sistemi za vžiganje min in – s posebnimi napravami za električni milisekundni vžig min.

(3)Dovoljena je tudi uporaba milisekundnih zakasnitev v posamezni vrtini.

(4)Način izvedbe milisekundnih zakasnitev mora biti razvidna v načrtu razstreljevanja.

Komorno razstreljevanje se opravlja po projektu za komorno razstreljevanje. Dovoljenje za izvajanje del po projektu izda ministrstvo pristojno za rudarstvo.

(1)Eksplozivna sredstva je dovoljeno prevažati od skladišč do mesta uporabe na površini: – po javnih transportnih poteh v skladu z zakonom, ki ureja prevoz nevarnih snovi, in – znotraj delovišča po navodilih tehničnega vodje.

(2)Če se za prevoz razstreliva uporablja nakladalnik, bager ali buldožer, mora biti ta urejen tako, da ne pride do izgube tovora med prevozom.

(1)V kamnolomih za proizvodnjo velikih kamnitih blokov se sme uporabljati črni smodnik po navodilu proizvajalca črnega smodnika, pri čemer je treba upoštevati, da je ta zelo občutljiv za ogenj, trenje in udarec.

(2)Minske vrtine, katerih nagib je večji od 45 stopinj glede na horizontalo, se morajo polniti samo s patroniranim smodnikom.

(3)Če se uporablja nepatronirani (sipki) črni smodnik, se mora smodnik v minske vrtine vsipati samo s pomočjo cinkovega ali bakelitnega lijaka, katerega cev seže do dna vrtine. Če je vrtina daljša od dolžine cevi lijaka, se mora polniti s patroniranim črnim smodnikom.

(4)Pri polnjenju minske vrtine se lijak ne sme tresti in naglo potegniti iz vrtine.

(5)Pred polnjenjem minske vrtine s črnim smodnikom se morajo iz bližine vrtine odstraniti vsi železni predmeti. Če se ugotovi, da so v vrtini ostali odlomki dleta, ki jih ni mogoče odstraniti iz vrtine, se mora dno vrtine zapolniti z mašilom, dolgim najmanj 10 cm.

(1)Razstreljevanje večjih kosov je dovoljeno z vrtinami in nalepljenimi minami.

(2)Globina minskih vrtin, eksplozivno polnjenje in dolžina mašila se morajo določiti z upoštevanjem manjše ukleščenosti in zato povečane nevarnosti razmeta.

(3)V primerih, ko se morajo z razstreljevanjem drobiti večji kosi materiala ali se mora okolje zaščititi pred razmetom zdrobljenega materiala, je za eksplozivno polnjenje dovoljeno uporabiti tudi samo detonacijsko vrvico.

(4)Za drobljenje večjih kosov kamnine se lahko uporabljajo nalepljeni naboji z navadnim in kumulativnim delovanjem. Če se za tako razstreljevanje uporabljajo patrone navadnega razstreliva, se morajo obložiti z inertnim materialom. Nalepljeni naboji s kumulativnim delovanjem pa se lahko postavijo tudi brez obloge iz inertnega materiala.

(5)Pri razstreljevanju z nalepljenimi naboji je treba upoštevati povečano nevarnost zračnega udarnega vala.

(1)Za odmaševanje sipk in bunkerjev se smejo uporabiti eksplozivna polnjenja, kadar se ugotovi ali oceni, da zagozdenega materiala na drugačen način ni mogoče odkrušiti.

(2)Za odmaševanje sipk in bunkerjev se lahko eksplozivna polnjenja postavijo z vrha sipke ali z dna. Če to ni izvedljivo, se razstrelivo lahko postavi tudi skozi vrtine, izvrtane z varnega mesta poleg sipke ali bunkerja.

(3)Eksplozivne polnitve morajo biti minimalne z upoštevanjem stabilnosti konstrukcije sipke ali bunkerja.

(4)Za odmaševanje sipk ali bunkerjev se lahko uporabljajo tudi druga posebna sredstva, vendar le po navodilu proizvajalca.

(1)Razstreljevanja pri geofizikalnih raziskovanjih se opravlja po posebnem načrtu.

(2)Minske vrtine za geofizikalna raziskovanja s seizmično metodo, izvrtane v nevezanih hribinah, se lahko zapolnijo z razstrelivom po končanem vrtanju.

(3)Minske vrtine, globlje od 15 m, se lahko napolnijo 36 ur pred nameravanim razstreljevanjem, plitvejše vrtine pa v delovni izmeni, čeprav se vžigajo istočasno.

(4)Razmak med minskimi vrtinami, njihova globina in premer se morajo določiti z načrtom raziskovanj glede na potrebno količino eksplozivnega polnjenja.

(5)Pri določanju količine razstreliva je treba upoštevati potresno varnost okolice.

(6)Mesto za vžiganje nabojev se mora postaviti na varni razdalji in mora biti stalno pod nadzorom.

(7)Radijske postaje, ki se uporabljajo za vzdrževanje zvez in sporazumevanje pri izvajanju razstreljevalnih del, se smejo pred seizmičnim raziskovanjem izjemoma postaviti na mesto za aktiviranje v poseben oddelek karoserije vozila ali prikolice. Močne radijske postaje, ki imajo lasten generator električne energije, morajo biti zunaj nevarne cone.

(8)Vodnik za ničelni časovni signal mora biti na koncih označen z vidnimi oznakami, da bi se izognili možnosti zamenjave s konci magistralnih vodov za električno vžiganje nabojev.

(9)Seizmično razstreljevanje na morju ni dovoljeno v megli, ponoči in kadar razburkanost morja presega 3 bofore.

(10)Tehnično-pomorske karakteristike ladje za seizmična raziskovanja in njenih skladišč eksplozivnih sredstev na njej morajo ustrezati varnostno-tehničnim predpisom in pogojem, ki veljajo na območju njihove uporabe.

(11)Na vsako eksplozivno polnjenje, ki je plavajoče ali postavljeno na dno, se mora privezati utež, lega polnjenja pa mora biti označena s plovcema ali bojo.

(12)Kontrolno preizkušanje omrežja za električno vžiganje podvodnih min za seizmično razstreljevanje, priključevanje magistralnih vodnikov omrežja za električno vžiganje na vir električne energije ter vžiganje serije podvodnih min so dovoljeni šele tedaj, ko se postaja za razstreljevanje odmakne od boj, ki označujejo lego podvodnih nabojev, na varno razdaljo. Ta razdalja se mora določiti glede na delovanje udarnih valov vode in ne sme biti manjša od 50 m.

(1)Za povečanje dotoka vode v vodnjake za eksploatacijo mineralnih in podzemeljskih voda ter za prečiščevanje filtrov v vodnjakih se lahko uporabljajo posebna torpeda z eksplozivnimi polnjenji navadnega ali kumulativnega učinka ter torpeda, polnjena z detonacijsko vrvico.

(2)Za uporabo torped se mora izdelati posebno navodilo, v katerem morajo biti poleg splošnih določb o varnostnih ukrepih pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi tudi navodila proizvajalcev.

(3)Za prečiščevanje filtrov v vodnjakih za eksploatacijo podzemnih voda se lahko uporabljajo tudi detonacijske vrvice in električni detonatorji.

(1)Za torpediranje, perforiranje, jemanje vzorcev in odmaševanje raziskovalnih in eksploatacijskih vrtin nafte in zemeljskega plina ter za rezanje obložnih kolon in zagozdenega orodja se mora izdelati poseben načrt.

(2)V načrtu se mora določiti lokacijo, ime ali oznako vrtine ter podatke, ki so potrebni za izvajanje razstreljevalnih del, to je pribor za torpediranje oziroma perforiranje in jemanje vzorcev ali instrumentacijo naftnih ali plinskih vrtin, premer vrtine, premer zaščitne kolone ter globina, na katero se mora spustiti pribor za razstreljevanje, eksplozivno polnjenje, način iniciranja eksplozivnega polnjenja in drugo.

(3)V načrtu morajo biti odrejeni vsi varnostni ukrepi skupaj z ukrepi za preprečevanje erupcije nafte in plina ter požara.

(4)V načrtu morajo biti odrejeni vsi varnostni ukrepi skupaj z ukrepi za preprečevanje erupcije nafte ali plina ter požara.

Dovoljena je uporaba razstreliva in razstreljevanje tudi za druge gospodarske namene kot so obdelava in spajanje kovin, rušenje objektov in delov objektov, razbijanje ledu, razbijanje oblog v talilnih pečeh, proženje plazov itd. Za tovrstna dela mora biti izdelan poseben načrt, v katerem morajo biti navedeni postopki dela in varnostni ukrepi. Načrt mora potrditi Služba za varnost in zdravje pri delu izvajalca del, pri katerem se delo izvaja, ali od njega pooblaščena strokovna inštitucija ali oseba.

(1)Varnostna razdalja pred seizmičnim učinkom razstreljevanja na objekte se mora določiti v načrtu razstreljevanja ob upoštevanju stanja objektov v okolici razstreljevanja na podlagi standarda, ki ga opredeljuje stanje tehnike.

(2)Za presojo seizmičnega učinka je odločilna razdalja mesta razstreljevanja od ogroženega objekta ter količina razstreliva, ki detonira trenutno, ali v nominalnem milisekundnem intervalu večjem od 10 milisekund. Dovoljene količine se praviloma določajo na podlagi rezultatov seizmičnih meritev.

(3)Brez seizmičnih meritev je dovoljeno uporabiti na milisekundni interval količine razstreliva po tabeli št. 4. Tabela prikazuje odvisnost količine razstreliva od razdalje do ogroženih objektov. text="Tabela 4 --------------------------------------------- D [m] Q [kg] Q [kg] D [m] --------------------------------------------- 15 0,95 1 16 20 1,25 1,25 20 25 1,5 1,5 25 30 1,8 2 34 40 2,4 2,5 43 50 2,9 3 52 60 3,9 4 61 70 5 5 70 80 6,2 10 108 100 8,8 20 167 150 17 30 215 200 27 40 257 250 38 50 295 300 51 75 380 400 81 100 455 500 116 150 585 600 155 200 700 700 200 300 905 800 245 400 1080 1000 350 500 1250 1500 670 750 1600 1900 1000 1060 2000 ---------------------------------------------"

(4)Če je količina razstreliva na milisekundni interval v okviru zgornje tabele, je pričakovati minimalne tresljaje. Če je količina razstreliva na milisekundni interval večja od količin po zgornji tabeli, je potrebno s seizmičnimi meritvami določiti količine razstreliva.

(1)Največje dovoljeno povečanje zračnega tlaka na čelu udarnega vala, izmerjeno v naseljenih krajih, je odvisno od pogostnosti detonacij, ki se določi po tabeli št. 5. text="Tabela 5 --------------------------------------------------------------------------- Pogostnost detonacij Največje dovoljeno povečanje oziroma razstreljevanj zračnega tlaka pri detonaciji --------------------------------------------------------------------------- Vsakodnevno razstreljevanje in razstreljevanje do dvakrat na teden po več detonacij do 1 milibara (0,1 kPa) Največ dve detonaciji na teden do 2 milibara (0,2 kPa) Enkratna razstreljevanja do 3 milibare (0,3 kPa) ---------------------------------------------------------------------------"

(2)Največje pričakovano povečanje zračnega tlaka na čelu zračnega udara pri miliseknudnem razstreljevanju s položenimi minami oziroma z razstrelivom na površini se določi po diagramu na risbi št. 1. (diagram velja za gospodarska razstreliva).

(3)Največje pričakovano povečanje zračnega tlaka na čelu zračnega udara pri tehnično pravilno izvedenem razstreljevanju z zamašenimi minskimi vrtinami se prav tako določi z diagramom na sliki št. 1, in sicer tako, da se kot odločilna masa eksplozivnega polnjenja vzame sto petdeseti del količine razstreliva, ki detonira v intervalu 100 milisekund. Tako dobljeni količini se še doda količina razstreliva v detonacijski vrvici na površini.

(1)Varnostna cona oziroma razdalja, do katere je pričakovati razmet posameznih kosov razstreljenega materiala, se določi v načrtu razstreljevanja glede na lego minskih vrtin, geometrijo vrtanja, maso in način eksplozivnega polnjenja, specifično porabo razstreliva, koncentracijo, mašenje minskih vrtin in druge vplivne dejavnike.

(2)Če so znotraj tega področja objekti, je potrebno v načrtu razstreljevanja predvideti ustrezne tehnične ukrepe za zmanjšanje nevarnosti razmeta in zaščito ogroženih objektov.

(1)Kadar se razstreljevanje izvaja v bližini javnih objektov (ceste, železnica, daljnovodi, PTT vodi, vodovodi, plinovodi in podobno), se mora izvajati v soglasju z lastniki oziroma upravljalci teh objektov.

(2)Ogroženo območje je tisto, do katerega so možni neželeni učinki razstreljevanja in to predvsem razmet odstreljenega materiala, potres in zračni udar. Ogroženo področje mora biti določeno v načrtu razstreljevanja glede na način razstreljevanja in lokalne pogoje.

(3)Ogroženo območje mora biti v času sprožitve min zavarovano s stražami. Straže opozarjajo ljudi, da se umaknejo in ne dovoljujejo nikomur dostopa v ogroženo območje dokler ni dan signal, da je razstreljevanje končano. Odgovorni vodja razstreljevanja mora vsakemu stražarju določiti njegovo območje varovanja. Stražarji morajo imeti rdeče zastavice.

(4)V krogu ogroženega območja se morajo slišati zvočni signali za opozorila, ki se morajo razlikovati od vsakdanjih signalov v okolici.

(1)Pred začetkom razstreljevanja mora odgovorni vodja pregledati delovišče in okolico ter ugotoviti ogroženo območje, pri čemer mora upoštevati navodila iz načrta razstreljevanja. Odgovorni vodja razstreljevanja mora urediti: – da v času polnjenja minskih vrtin v neposredni bližini ni drugih oseb razen tistih, ki delajo pri razstreljevanju, – da se v neposredni bližini ne izvajajo druga dela, ki bi lahko ogrožala varnost in zdravje delavcev pri razstreljevanju – da obvesti in seznani vse ljudi v neposredni okolici oziroma v ogroženem območju, in sicer o postopku razstreljevanja, o pomenu opozorilnih signalov, o nevarnostih in o potrebnih postopkih za preprečitev nevarnosti oziroma poškodb (umik, zaščita itd.) – da fizično zavaruje ogroženo območje z vencem straž in – da ob razstreljevanju opozorilne zvočne signale s sireno, in sicer: 1. signal – enkrat dolgo. Pomeni začetek nevarnosti, umaknite se iz ogroženega območja ali v varna zaklonišča, stražarji zavzamejo svoja mesta. Signal se daje do 5 minut pred sproženjem min. 2. signal – dvakrat dolgo. Pomeni, da je ogroženo območje zavarovano, stražarji so na svojih mestih. Signal se daje najmanj 1 minuto po prvem signalu. 3. signal – trikrat dolgo. Signal se daje neposredno pred vžigom minskega polja in pomeni vžig min. Ta signal se lahko da šele, ko se je odgovorni vodja razstreljevanja prepričal, da je ogroženo območje zavarovano in da ni nihče ostal nezavarovan ali neopažen v ogroženem območju. 4. signal – enkrat kratko. Pomeni konec nevarnosti. Po tem signalu smejo stražarji zapustiti stražarska mesta.

(2)Lahko se uporabljajo tudi drugi signali, ki so določeni v načrtu razstreljevanja.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati: – pravilnik o zaščitnih ukrepih pri ravnanju z razstrelivom in miniranju (lagumanju) v rudnikih in kamnolomih, kakor tudi pri ostalih delih (Uradni list FLRJ, št. 98/49, 47/62, Uradni list SRS, št. 32/74 in Uradni list RS, št. 26/99), – pravilnik o tehničnih normativih za ravnanje z eksplozivnimi sredstvi in miniranje v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 26/88, 37/88, 63/8 in Uradni list RS, št. 1/95, 56/99, 59/99 in 12/02) in – pravilnik o tehničnih normativih za graditev jamskih skladišč za eksplozivna sredstva v rudnikih s podzemsko eksploatacijo mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 12/88, 37/88, Uradni list RS, št. 1/95, 56/99 in 59/99).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 354-03-23/01 Ljubljana, dne 24. julija 2003. EVA 2003-2511-0004 mag. Janez Kopač l. r. Minister za okolje, prostor in energijo Soglašam! dr. Vlado Dimovski l. r. Minister za delo, družino in socialne zadeve