Pravilnik o predpisih in zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri bogatenju mineralnih surovin

(1)Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora izvajalec del upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest pri bogatenju mineralnih surovin.

(2)Ta pravilnik predpisuje tehnične pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti, namenjeni za bogatenje mineralnih surovin ter postopek in način opravljanja obvezne tehnične kontrole graditve in obratovanja rudniških objektov, naprav in postrojev v rudniških objektih.

(1)Za bogatenje mineralnih surovin se šteje po tem pravilniku vrsta tehnoloških operacij, ki tečejo po določenem redu, da se dobijo ustrezni polizdelki ali izdelki.

(2)S temi operacijami je mišljeno: – uskladiščenje mineralne surovine; – notranji transport mineralne surovine; – drobljenje; – mletje; – klasiranje po velikosti zrn; – koncentracija; – luženje; – termično sušenje; – aglomeriranje; – homogeniziranje; – transport gošče; – odvodnjevanje proizvodov; – uskladiščenje proizvodov; – odlaganje jalovine; – preskrba z vodo; – odpraševanje; – uskladiščenje; – pripravljanje in delitev reagentov; – prečiščevanje odplak.

Za izbiro najugodnejšega tehnološkega procesa bogatenja mineralnih surovin, izračun ekonomičnosti predelave in uporabe produktov, izbiro ustrezne kvalitativne sheme tehnološkega procesa oziroma vseh za izbiro ustrezne osnovne tehnološke opreme nujnih parametrov in za ugotovitev kazalcev o vrsti, kakovosti in vrednosti dobljenih produktov se morajo opraviti laboratorijske, polindustrijske in industrijske preiskave ob pogojih in na način, ki jih določa ta pravilnik.

(1)Glede splošnih zahtev varnosti in zdravja pri delu in ureditve delovnih mest, naprav in postrojev se za postroje ali obrate za bogatenje mineralnih surovin smiselno uporabljajo: – predpisi s področja raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin na površinskih kopih, če se omenjeni objekti nahajajo na površini; – predpisi s področja raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin pod zemljo, če se omenjeni objekti nahajajo pod zemljo.

(2)Uporaba predpisov iz prejšnjega odstavka se nanaša zlasti na ureditev delovišč, sistem nadzora in odgovornosti oseb, predajo in prevzem poslov, strokovno usposobljenost, varnostna navodila, poučevanje delavcev, usposabljanje in posvetovanje z delavci o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu, ureditev strojne in elektroopreme, varstvo pred eksplozijami in požari ter škodljivimi ozračji, komunikacijske in alarmne sisteme, opremo za umik in reševanje in prostore za počitek in prvo pomoč.

(3)Izvajalec rudarskih del mora določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest, upoštevati vedno, kadar to zahteva narava dela in v skladu z oceno tveganj delavcev pri delu.

(4)Kadar gre za delo s kemičnimi snovmi in kemijske postopke, se poleg predpisov iz prvega odstavka tega člena uporabljajo še vsi predpisi, ki veljajo za take postopke v kemijski industriji.

Z laboratorijsko preiskavo je treba ugotoviti: – kemično sestavo mineralne surovine in produktov koncentracije; – mineraloško sestavo mineralne surovine in produktov koncentracije; – granulometrijsko sestavo vzorcev mineralne surovine in produktov bogatenja in koncentracije; – fizikalne lastnosti mineralne surovine in produktov bogatenja in koncentracija mineralne surovine, prostorninsko gostoto mase in nasipno maso, trdoto, indeks meljivosti, delež vlage, kot točenja, elemente za odvodnjevanje in hidravlični transport produktov koncentracije; način prečiščevanja odplak in plinov; – postopke bogatenja in koncentracije ter parametre, ki opredeljujejo proces; – značilnosti končnih proizvodov; – bilanco koncentracije; – kvalitativne sheme tehnološkega procesa; – način določanja fizikalnih, kemičnih in drugih lastnosti vzorcev mineralne surovine in produktov koncentracije po ustreznih veljavnih standardih.

Polindustrijske preiskave se opravijo po shemi in pogojih, določenih z laboratorijsko preiskavo, da se preverijo in potrdijo rezultati laboratorijskih preiskav. Ena polindustrijska preiskava mora trajati najmanj šest ur.

(1)Integralne industrijske preiskave se opravljajo po shemi tehnološkega procesa, določenega z laboratorijskimi ali polindustrijskimi preiskavami.

(2)Parcialne industrijske preiskave (drobljenje, mletje, pranje mineralne surovine, gravitacijska koncentracija, magnetna koncentracija, magnetilno praženje in odvodnjevanje) se lahko opravijo brez polindustrijskih preiskav.

Laboratorijske in polindustrijske preiskave opravlja organizacija, ki je registrirana za ta dela.

(1)Preiskave se opravljajo na vzorcih mineralne surovine in vzorcih polproizvodov ali proizvodov.

(2)Vzorci, namenjeni za preiskave pri bogatenju mineralnih surovin, ki se opravijo pred projektiranjem in graditvijo ali rekonstrukcijo naprav za bogatenje mineralnih surovin, se morajo vzeti v tolikšni količini, da je iz njih mogoče izločiti posebne vzorce za ustrezne preiskave iz 5., 6. in 7. člena tega pravilnika.

(3)Vzorci mineralne surovine morajo biti reprezentančni za vse ležišče oziroma za del ležišča.

(4)Neodvisno od velikosti zrn in lastnosti surovine, ki se laboratorijsko preiskuje, ne sme biti količina preiskanega vzorca manjša od 500 kg. Za polindustrijske preiskave ne sme biti količina vzorca manjša od 30 ton.

(5)Vzorci se jemljejo in pripravljajo po ustreznih veljavnih standardih.

Poročilo o opravljenih preiskavah mora vsebovati: rezultate predvidenih preiskav, zapisnik o jemanju vzorcev mineralne surovine, protokol o poskusih, podatke o opremi in njenih zmogljivostih in seznam raziskovalcev in sodelavcev.

Delovne ploščadi sprejemnih bunkerjev in priprav morajo imeti zvočno in svetlobno signalizacijo za opozarjanje o začetku in prenehanju dela.

Prekucniki vagonov, ki so na ploščadi sprejemnih bunkerjev, morajo biti ograjeni z najmanj 2 m visoko ograjo z rešetkami. Odprtine rešetke morajo biti velike največ 10 do 15 mm. Oddaljenost delovnih ploščadi od prekucnikov vagonov mora znašati 60 mm.

Na robovih odprtin sprejemnih bunkerjev morajo biti postavljeni odbojniki.

Prehodi, ki rabijo za strežbo žičnice na sprejemni postaji, morajo biti široki najmanj 1 m.

(1)Odprtine za polnjenje sprejemnih bunkerjev morajo imeti zaščitno ograjo.

(2)Sprejemni bunkerji za mineralno surovino na razkladalni postaji žičnice morajo biti zaprti z rešetko. Velikost odprtin rešetke se določi z rudarskim projektom.

Prostor pod natezalno utežjo mora imeti najmanj 2 m visoko ograjo, navpični prostori za natezalne uteži pa morajo biti pokriti z nadstrešjem.

Na mestih, kjer se pojavlja prah, je treba uporabljati priprave ali naprave za varstvo pred prahom.

Pretočni bunkerji, ki se ne polnijo s tovornjaki iztresalniki, morajo biti prekriti z zaščitnimi rešetkami. Če se uporabljajo samorazkladalni vozički, morajo biti odprtine teh bunkerjev prekrite z rešetkami in imeti najmanj 1,2 m visoko ograjo. Velikost odprtin rešetke se določi z rudarskim projektom.

(1)Delovna ploščad za delavca, ki nadzoruje drobilnik in njegovo delovanje, mora imeti rešetkasto ograjo za varstvo pred morebitnim izpadanjem kosov mineralne surovine iz drobilnika.

(2)Zataknjene kose mineralne surovine je dovoljeno odstranjevati le z drogom po ustavitvi drobilnika.

Spuščanje ljudi v sprejemni, pretočni ali zbiralni bunker je dovoljeno samo ob upoštevanju naslednjih pogojev: – delavci, ki opravljajo remont, morajo imeti zaščitne pasove z vrvjo, ki morajo biti privezani na trden element konstrukcije objekta; – med izvajanjem del mora biti vrv napeta; – prepovedano je privezovanje vrvi zaščitnega pasu na tirnice železnice, okvir transporterja, razkladalni voziček in drugo opremo; – v primeru kakršnihkoli nevarnosti za delavce v bunkerju je treba delavce hitro oddaljiti od bunkerja; – delo v bunkerju mora potekati ob navzočnosti in nenehni kontroli odgovorne osebe, ki je zadolžena za tehnično nadzorstvo; – ni dopuščen sestop v bunker eni osebi sami, temveč le skupini najmanj treh oseb; – za razsvetljavo v bunkerju se sme uporabljati prenosna svetilka napetosti največ 12 V; – minerska dela v bunkerju se smejo opravljati le na način, ki ga določajo ustrezni predpisi o razstreljevanju pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin.

Naprave za zagon drobilnika, mlinov in klasifikatorjev morajo biti na mestu, s katerega je mogoče neposredno nadzorovati delovanje opreme, ki se zaganja.

(1)Ploščadi za strežbo klasifikatorjem morajo biti iz rebraste pločevine ali lesa in postavljene 600 mm nižje od roba korita klasifikatorja.

(2)Delovne ploščadi morajo imeti na straneh, ki so obrnjene proti koritu klasifikatorja, 1200 mm visoko kovinsko ograjo.

(3)Če se uporablja grabljasti klasifikator ali klasifikator s korcem, ni dovoljeno pregledovanje mehanizmov in mazanje strojev na okviru korita klasifikatorja.

Na klasifikatorjih, ki so širši od 1,8 m, mora biti poleg stranskih ploščadi nad klasifikatorjem tudi most z ograjo za varno strežbo mehanizmu.

Sipalniki, s katerimi se dovaja material v stroje in odvajajo produkti koncentracije, morajo biti zaprti, če je njihov naklon večji od 45 stopinj.

Radialni zgoščevalniki, usedalniki in korita morajo biti ograjeni, če je zgornji rob njihove stene manj kot 1 m visoko nad nivojem delovne ploščadi.

(1)Poleg glavnih vodov za goščo, postavljenih na stebrih, mostovih, nasipih ali usekih, morajo biti najmanj 1,5 m široki prehodi. Prehodi na stebrih in mostovih morajo biti ograjeni z najmanj 1,2 m visoko ograjo.

(2)Na vodu za goščo, ki je pod pritiskom, ni dovoljeno opravljanje remontov.

Mostovi za povezovanje kolektorjev izbistrenih voda na jalovišču ali njihovo povezovanje z obrežjem morajo biti široki najmanj 1 m. Most mora biti ograjen z najmanj 1,2 m visoko ograjo.

Najvišja gladina vode v usedalnem jezeru jalovišča mora biti najmanj 1 m nižja od krone nasutega jeza (končne brežine).

Jalovišče mora biti ograjeno v skladu z lokalnimi razmerami. Na dostopih morajo biti postavljeni znaki z opozorilom o nevarnosti uporabe vode iz jalovišča (kopanje v usedalnem jezeru, pojitev živine na dostopih idr.).

Delovna mesta morajo biti osvetljena ustrezno normativom za naravno in umetno razsvetljavo v delovnih prostorih naprav za bogatenje mineralnih surovin, ki so določeni v tabeli 1, ki je priloga tega pravilnika.

Stalna umetna razsvetljava mora biti izključno električna. Varnostna razsvetljava, ki je obvezna v prostorih za bogatenje mineralnih surovin, mora biti priključena na neodvisen vir.

V prostorih, ogroženih z eksplozivnimi zmesmi, sme biti vgrajena samo eksplozijsko varna oprema.

Vse ploščadi za strežbo, prehodni mostovi in stopnišča morajo biti stabilni in imeti najmanj 1 m visoko ograjo s podom, postavljenim na višino 0,3 m, z najmanj 0,2 m visokim robnikom vzdolž ograje.

(1)Delovne ploščadi razporejene več kot 1 m visoko, morajo imeti ograjo in stopnišča.

(2)Naklonski kot stopnišč, delovnih ploščadi in mehanizmov ne sme biti večji od: – 45 stopinj - kadar so stalno v eksploataciji; – 60 stopinj - kadar se uporabljajo enkrat do dvakrat v izmeni; – 75 stopinj - v rezervoarjih v bunkerjih (izvzeti so vertikalni rezervoarji in bunkerji z zaščito).

(3)V vseh primerih iz drugega odstavka tega člena morajo biti stopnišča široka najmanj 0,6 m, posamezna stopnica pa ne sme biti višja od 0,3 m in ne široka manj kot 0,25 m. Kovinske stopnice in ploščadi morajo biti izdelane iz rebraste pločevine.

Vsi rezervoarji in kanali, ki so razmeščeni v prostorih in industrijskem krogu, morajo imeti 1 m visoko ograjo z zunanjim, največ 0,2 m visokim robnikom vzdolž ograje, na prehodih čeznje pa morajo biti postavljeni najmanj 1 m široki mostički.

(1)Cevi in žlebovi morajo biti postavljeni izven delovne ploščadi.

(2)Cevi in žlebovi, ki sekajo prostor, morajo biti napeljani najmanj 1,9 m visoko nad nivojem poda.

(3)Cevi in žlebovi, ki sekajo glavne prehode, morajo biti napeljani najmanj 2,2 m nad nivojem poda, odvisno od gabarita transportnih sredstev in tovora, ki se z njimi prevaža.

(4)Cevi in žlebovi morajo biti na sečiščih z glavnimi prehodi, položeni v zaboj ali na drenažne ploščadi, ki ne prepuščajo vode.

(5)Cevovoda za reagente ni dovoljeno napeljati med delovnimi mesti ter službenimi in glavnimi prehodi.

Za armaturo pod pritiskom z avtomatskim krmiljenjem in kontrolnim merilnim priborom, ki je postavljena nad nivojem poda na višini, ki ne zagotavlja udobne strežbe, mora biti po vsej dolžini postavljena najmanj 0,8 m široka ploščad.

Najmanjša razdalja med sosednjimi stroji in aparati ter od stene delovnega prostora do opreme v njem znaša: – za glavne prehode - 1,5 m; – za delovne prehode med stroji - 1,2 m; – za delovne prehode med steno in stroji - 1 m; – za lokalne zožitve delovnih prehodov med stroji in med steno in stroji - 0,9 m; – za prehode za strežbo in remont strojev - 0,8 m; – za prehode za strežbo in remont posod - 0,6 m.

Najmanjša širina prehoda, namenjenega za transport zajetnih delov opreme med remontom, mora biti enaka največji povprečni dimenziji teh delov, povečani za po 0,6 m na obeh straneh.

Za eksploatacijo električnih dvigalnikov in tovornih dvigal v napravah za bogatenje mineralnih surovin, ki so instalirani v skladiščih surovine in polproizvodov ali proizvodov, se uporabljajo predpisi o ravnanju z dvigalniki in dvigali.

Za eksploatacijo kompresorskih postaj se uporabljajo predpisi o ravnanju z njimi.

(1)Vsi gibljivi deli strojev in mehanizmov in prenosi moči morajo biti zavarovani.

(2)Vrtljivi deli prenosa (gred, sklopka, jermenica idr.) morajo biti ograjeni s kovinsko pločevino ali mrežo z odprtinami, velikimi 25 mm X 25 mm.

(3)Mehanski prenosi morajo imeti, neodvisno od višine, na kateri so, ter od števila vrtljajev, zaščito iz kovinske pločevine.

Za opremo, katere gibljivi in vrtljivi deli niso vidni s krmilne ploščadi, mora obstajati poleg signalizacije pri zagonu tudi dvostopenjska opozorilna signalizacija.

(1)V obratih, v katerih se pod pere in mokro čisti, kakor tudi v vseh obratih z mokrim tehnološkim procesom, pod ne sme prepuščati vode in ne sme biti spolzek.

(2)Pod mora biti zaradi odtekanja vode nagnjen najmanj za 0,02 promila. Na magistralnih prehodih mora znašati naklon podov 0,04 promile, na službenih prehodih pa 0,1 promila.

(3)Tirnice, ki so položene po podu, morajo biti v nivoju poda, odvodni kanali pa pokriti z zaščitnimi ploščami ali rešetko.

(1)Prostor za hrambo reagentov mora biti zaprtega tipa. Hramba reagentov na prostem ali pod nadstrešjem ni dovoljena.

(2)Fenolni aerofloti, flotacijska olja, solna kislina in natrijev sulhidrat se smejo hraniti v kovinskih rezervoarjih in cisternah, če so ti postavljeni na ograjeni in varovani površini, in pod nadstrešjem, ki jih varuje pred sončnimi žarki in atmosferiliami.

(3)Posode, v katerih se hranijo fenolni aerofloti, morajo biti belo pobarvane.

(4)Skladišče reagentov je poseben prostor glede na oddelek za pripravljanje raztopin. V prostorih skladišča za hrambo reagentov se mora vzdrževati temperatura po ustreznih veljavnih standardih.

(1)Odprti reagenti se morajo hraniti v posebnih prostorih, ki morajo biti zaklenjeni.

(2)Negašenega apna ni dovoljeno skladiščiti skupaj z drugimi reagenti.

(3)Suhi in tekoči reagenti se morajo hraniti ločeno.

(1)V skladiščnih prostorih morata biti predvideni naravno in umetno zračenje.

(2)Odprtine za zračenje morajo biti na vhodnih vratih v nižji coni, na izhodnih vratih pa v višji coni.

(3)Nad mesti razkladanja, presipanja ter odpiranja embalaže in posod morajo biti naprave za lokalno sesalno zračenje.

Pod v prostorih za hrambo v vodi topljivih reagentov mora biti nagnjen h kanalom za odplake in imeti nad seboj rešetkasto ploščad. Pod mora biti asfaltiran, v prostorih za tekoče oljaste reagente pa mora biti iz hrapavih keramičnih ploščic iz proti kislinam odpornega ometa.

(1)Odplak iz skladišč ni dovoljeno izpuščati neposredno v kanalizacijo.

(2)Glede ravnanja z odplakami se uporabljajo predpisi, ki veljajo za varstvo voda in varovanje okolja.

(1)Višina skladiščnega prostora mora znašati najmanj 3,5 m, merjeno od poda do stropa.

(2)Prostori za skladiščenje reagentov morajo imeti zvočno in svetlobno signalizacijo o delovanju prezračevalnih naprav in telefonsko zvezo z vodilnim osebjem flotacije, protipožarno službo in zdravstveno postajo.

(1)Oddelki za reagente, v katerih se pripravljajo raztopine reagentov, morajo biti ločeni od vseh drugih oddelkov floatacijskega obrata.

(2)Vse operacije za pripravljanje reagentov (transport, raztapljanje, dviganje in pretakanje gotovih raztopin v rezervoarje) morajo biti mehanizirane.

(3)Ročno delo pri operacijah iz tega člena je dovoljeno le, če dnevna poraba posameznega reagenta ne presega 100 kg.

(4)Prostori za pripravljanje raztopin reagentov, posode z napravami za raztapljanje, posode za skladiščenje gotovih raztopin cianida, ksantata in natrijevega sulfida ter posode z aeroflotom idr. morajo imeti prezračevalne naprave.

(1)Tekočih reagentov in raztopin reagentov ni dovoljeno ročno dolivati v sprejemne rezervoarje in dozirne naprave.

(2)Cianida in natrijevega sulfida v suhem stanju ni dovoljeno dodajati neposredno med tehnološkim procesom.

(3)Prenos majhnih količin reagentov po flotacijskem oddelku je dovoljen le v posebnih zaprtih posodah.

(4)Na ploščadih za razdeljevanje reagentov morajo biti posode in naprave za doziranje raztopine cianida v izoliranem prostoru, ki ga je mogoče zakleniti. Ta prostor mora imeti posebno izpušno zračenje.

Cevovodi za odplake s ploščadmi za doziranje in pripravljanje raztopine reagentov morajo biti izven drenažnega sistema flotacijskega oddelka oziroma izven vse naprave.

Prostore za pripravljanje raztopin reagentov je dovoljeno razsvetljevati le s svetilkami z ustrezno zaščitno armaturo. Za morebitno prekinitev toka mora biti predvidena akumulatorska varnostna razsvetljava, ki se avtomatsko vklopi.

(1)Vse posode za raztapljanje in posode za hrambo gotovih raztopin morajo biti pokrite s pokrovom, ki se da sneti.

(2)Aparatura za raztapljanje ksantata mora biti obložena z ustreznim materialom, ki pri udarcu ne povzroča isker.

(1)Oddelek za pripravljanje raztopin reagentov mora imeti delovne rezervne ventilatorje, ki so med seboj blokirani, kakor tudi zvočno in svetlobno signalizacijo za opozarjanje na okvare ali na izklop ventilacije.

(2)V oddelku iz prejšnjega odstavka morata biti napeljava za nevtralizacijo in pranje embalaže in rezervoar za nevtraliziranje odplak.

(1)Na ploščadih za doziranje reagentov mora biti nad sprejemnimi rezervoarji in dozerji tekočih aeroflotov, raztopine cianida in natrijevega sulfida sesalna ventilacija.

(2)Sprejemni rezervoarji in z njimi povezane cevi morajo imeti drenažo in drenažne rezervoarje, ki omogočajo popolno izpraznitev reagentov, kadar je to potrebno.

(3)Pod ploščadi iz prvega odstavka tega člena ne sme prepuščati vode, biti pa mora iz asfalta ali keramičnih ploščic iz proti kislinam odpornega ometa, kar je odvisno od vrste reagenta.

(4)Sprejemni rezervoarji morajo biti opremljeni z merilniki gladine in z avtomatskimi stikali za izklop ustreznih tlačilk, ki potiskajo vanje reagente.

Za prostore, v katerih se bogatijo mineralne surovine, se uporabljajo ustrezni predpisi za električne naprave in instalacije pri rudarskih delih. Če obstaja nevarnost eksplozije, morajo biti električne instalacije in naprave izvedene po predpisih, ki veljajo za eksplozivna ozračja.

(1)Vklapljanje in izklapljanje stikal elektromotorjev v agregatih mora biti posamično.

(2)Pred začetkom del na elektromotorjih se morajo storiti ukrepi, ki preprečujejo napačno vklapljanje stikal in ločilnikov, s katerimi je izvedeno izklapljanje (odstranitev podestov z mehanizmom, njihovo zaklepanje ipd.).

Elektromotor se mora nemudoma izključiti iz omrežja: – če se pojavi dim ali plamen iz elektromotorja ali njegove aparature za zagon in regulacijo; – če se pripeti nezgoda, v kateri se nekdo ponesreči; – če pride do vibracij nad dovoljenimi normami, ki ogrožajo ves elektromotor; – če se zlomi pogonski mehanizem; – če se segrejejo ležaji nad dovoljene vrednosti; – če se znatno zmanjša število vrtljajev in pride pri tem do hitrega segrevanja elektromotorja.

(1)Stalna elektrovarilna dela v zgradbah se morajo opravljati v skladu s predpisi s področja varjenja.

(2)V prostorih za varjenje ni dovoljeno hraniti lahko vnetljivih snovi.

(1)Priprave za zvezo, signalizacijo ter avtomatsko vklapljanje in izklapljanje v prostorih za bogatenje mineralnih surovin se morajo napajati iz razsvetljavnega omrežja, akumulatorskih baterij ali usmerniških naprav z napetostjo, ki je manjša od 220 V.

(2)Napeljave, ki rabijo za zvezo, signalizacijo ali avtomatsko vklapljanje in izklapljanje, morajo biti zavarovane pred vplivom linij visoke napetosti, strelovoda in naključnega toka.

Tehnični zaščitni ukrepi pri transportu mineralne surovine in produktov v napravah za bogatenje mineralnih surovin morajo biti urejeni v skladu z ustreznimi veljavnimi standardi.

(1)Razkladalni vozički na transporterjih morajo imeti mejna stikala.

(2)Stikalni vodniki za napajanje elektromotorjev, avtomatskih razkladalnih vozičkov in premičnih členkastih transporterjev s tokom morajo biti najmanj 2,2 m od poda ali delovnih ploščadi.

Če so osi pogonskih bobnov na transporterjih več kot 1,5 m nad podom za strežbo, morajo obstajati ploščadi z ograjami in stopnicami.

Prost prostor za strežbo transporterjem z gumijastim trakom mora znašati pri zbiralnih transporterjih 700 mm na obeh straneh, pri drugih transporterjih pa 700 mm na eni strani oziroma 400 mm na drugi strani.

Napeljava členkastih transporterjev mora omogočati strežbo z obeh strani. Širina prostih prehodov med transporterji mora znašati najmanj 1 m, med stenami zgradbe in transporterji pa prav tako najmanj 1 m.

Pri napeljavi polžastega transporterja je dovoljena strežba z ene strani, kjer mora biti prost prehod širok najmanj 0,8 m.

Pri izhodu transporterjev iz zaprtih prostorov (podzemeljskih ali na površini) na prosto morajo biti nad transporterji predvidene odprtine tako, da je nad slojem materiala, ki se transportira,najmanj 400 mm prostora.

Za prehod čez transporterje morajo biti v transportnih prostorih prehodni mostički na vsakih 100 m, v proizvodnih prostorih pa na vsakih 30 do 50 m. Prehodni mostički morajo biti ograjeni z 1,2 m visoko ograjo in dobro razsvetljeni.

V transportnih prostorih, kjer je naklon večji od 7 stopinj, morajo imeti prehodi stopnice ali lesene ladijske stopnice z ograjo.

(1)Vsi transporterji z gumijastim transportnim trakom, ki imajo nagib večji od 5 stopinj, morajo imeti zaviralne naprave, ki preprečujejo, da bi se obremenjeni del traku premaknil v nasprotno smer, če se transport ustavi.

(2)Zavorni elementi, ki se tarejo, morajo biti izdelani iz nevnetljivega materiala, na katerem se ne more zbirati statična elektrika.

Hitrost premikanja transportnega traku pri ročnem prebiranju mineralne surovine ali jalovine ne sme biti večja od 0,5 m/s. Transportni trak mora biti na obeh straneh ograjen.

Transporter nad prehodom in opremo v delovnem prostoru mora imeti zaščitni pod, ki izključuje možnost, da se razsuti material raztrese nanj.

Transporterji z gumijastim transportnim trakom, ki so namenjeni za transport suhih in praškastih materialov, materialov z visoko temperaturo ali materiala, ki izpušča paro, morajo biti na mestih nakladanja in razkladanja zaprti ali imeti vgrajene aparate za vsesavanje, brizganje vode idr.

Elevatorji, skreperji in polžasti transporterji za transport suhih in praškastih materialov morajo biti po vsej dolžini obdani z okrovi. Mesta nakladanja in razkladanja morajo biti stalno zaprta.

Elevatorji, s katerimi se transportirajo mokri proizvodi, morajo biti po vsej dolžini obdani z okrovi, da se prepreči razprševanje gošče.

Pri sočasnem delu z več transporterji v nizu ali pri kombinaciji transporterjev z drugimi stroji, morajo biti motorji posameznih aparatov in strojev blokirani. Pri tem morata zagon in ustavitev potekati po določenem zaporedju v skladu s tehnološko shemo naprave, v primeru nenadne ustavitve kateregakoli stroja ali transporterja, razen drobilnika, pa se morajo transporterji avtomatsko izklopiti.

(1)V transportnih prostorih morajo biti na začetku in na koncu transporterjev varnostna stikala za njihovo ustavitev.

(2)V transportnih prostorih, ki so daljši od 30 m, morajo biti na vsakih 30 m dodatna stikala.

(3)Vsa stikala morajo biti med seboj povezana z jekleno vrvjo, da je mogoče ob nenadni okvari transporter ustaviti s kateregakoli mesta.

Elevatorji morajo imeti stikalo tako na nakladalnem, kot tudi na razkladalnem koncu.

(1)Pred začetkom tekočega remonta opreme je treba prekiniti delo strojev in mehanizmov.

(2)Remont opreme in naprav (bunkerjev, drobilnika, sit, mlinov, klasifikatorjev, posod, rezervoarjev, flotacijskih strojev, črpalk idr.) je dovoljen šele, ko so očiščeni in iz njih izprani materiali in prah.

(3)Delov in sklopov ni dovoljeno izvlačiti s poševnim natezanjem vrvi.

(4)Prepovedano je delo z dvigali in priključnimi napravami, ki niso v redu, za katere je iztekel rok tehničnega pregleda.

Pri opravljanju remontnih del na drobilnikih se mora dvigovanje in spuščanje ljudi opravljati z gibkimi lestvami. V delovno območje drobilnika se ljudje ne smejo spuščati brez zaščitnega pasu in vrvi.

Pri remontu mlinov in klasifikatorjev je treba vselej izključiti električni tok, na napravah za zagon pa morajo biti table z ustreznim opozorilom.

Pri montiranju transportnega traku ali drugih transporterjev se mora uporabiti nategovalna naprava ustrezne nosilnosti.

(1)Vstavljanje krogel ali palic v mline in jemanje iz njih morata biti mehanizirana.

(2)Če so v mlinu ljudje, ni dovoljeno vrteti bobna mlina in ne odvijati vijakov iz oblog pri njihovem snemanju.

(3)Pri varjenju in rezanju obložnih plošč v notranjosti mlina mora biti zagotovljeno zračenje.

(1)Bloki flotacijskih strojev morajo biti pred začetkom remonta očiščeni gošče in reagentov in izprani.

(2)Spajanje in ločevanje gumijastih cevi za zrak, pnevmatskih instrumentov in naprav je dovoljeno šele, ko je prekinjen dovod zraka pod pritiskom.

Tehnološki proces naprav za bogatenje mineralnih surovin je treba sistematično kontrolirati s tehnološkimi in tovornimi bilancami, ki se sestavijo po ustreznih veljavnih standardih.

Tehnološka bilanca se sestavi za določeno obdobje na podlagi vsebine koristne snovi v predelani mineralni surovini, polproizvodih, proizvodih in jalovini.

Tovorna bilanca se sestavi na podlagi vsebine koristne surovine, deleža osnovne in obogatene surovine ter mehanskih izgub.

Za sestavljanje tovorne bilance morajo biti ugotovljeni: – količina in vlažnost mineralne surovine, predelane v obdobju, za katero se sestavlja bilanca; – količina in vlažnost dobavljenih polproizvodov ali proizvodov; – količina jalovine; – količina in vlažnost produktov, ki so ostali kot nedokončana predelava v bunkerjih, sušilnicah in zgoščevalnikih, kot tudi druge mehanske izgube; – vsebina koristnih komponent v mineralni surovini, koncentratih, jalovini in proizvodih nedokončane predelave; – rezultati obračuna mehanskih izgub mineralne surovine in koncentratov (prah, nastal pri drobljenju in sušenju, prelivi zgoščevalnikov, izgube na skladiščih idr.).

Če pride pri sestavitvi tehnološke in tovorne bilance do številčnih razlik se mora na podlagi statističnih podatkov ugotoviti za vsako napravo veličina dovoljene razlike.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o tehničnih normativih za bogatenje mineralnih surovin - rud neželeznih kovin (Uradni list SFRJ, št. 36/79).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 354-03-23/01 Ljubljana, dne 9. julija 2003. EVA 2003-2511-0125 Soglašam! dr. Vlado Dimovski l. r. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Kopač l. r. Minister za okolje, prostor in energijo