Pravilnik o normativih in standardih v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom

S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:

-       financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (v nadaljnjem besedilu: šola) za izvedbo srednješolskih izobraževalnih programov z italijanskim učnim jezikom, prilagojenih za izvajanje na narodno mešanem območju v slovenski Istri (v nadaljnjem besedilu: srednješolski izobraževalni programi),

-       financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,

-       oblikovanje oziroma določitev oddelkov in skupin v srednješolskih izobraževalnih programih.

V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer: – osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS- SRV; – nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV; – srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS- SRV; – srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV; – višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV; – visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV; – visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.

Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošno izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov, učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov (v nadaljnjem besedilu: učiteljev) so ure pouka po izvedbenih predmetnikih srednješolskih izobraževalnih programov v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov in skupin, določenimi v 13. oziroma 14. členu tega pravilnika.

Z učitelji se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:

-       19 ur pouka za učitelje italijanščine,

-       20 ur pouka za učitelje drugih splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetov,

-       25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin in

-       30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov gimnazijskih programov ter maturitetnega tečaja, in sicer:

-       za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,

-       za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in

-       za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:

-       za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,

-       za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,

-       za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:

-       za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 22,

-       za 1 uro pouka, če je dijakov od 23 do 45,

-       za 1,5 ure pouka, če je dijakov 46 in več. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:

-       za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,

-       za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več. Učitelju, ki v skladu z letnim delovnim načrtom opravlja v šoli naloge organizacije oziroma koordinacije Drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter v gimnazijske programe:

-       za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 100,

-       za 1 uro pouka, če je dijakov od 101 do 200,

-       za 1,5 ur pouka, če je dijakov od 201 do 300,

-       za 2 uri pouka, če je dijakov več kot 300. Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:

-       za 0,5 ure pouka na teden, če je dijakov do 100,

-       za 1 uro pouka na teden, če je dijakov od 101 do 200,

-       za 1,5 ure pouka na teden, če je dijakov od 201 do 300,

-       za 2 uri pouka na teden, če je dijakov 301 do 400. Ravnatelj lahko za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli. Učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku in opravlja v šoli naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov:

-       za 2 uri pouka, če je dijakov do 150,

-       za 3 ure pouka, če je dijakov več kot 150. Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti: strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.

(1)Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah traja 45 minut.

(2)Trajanje ure praktičnega izobraževanja v gospodarskih  družbah oziroma pri samostojnih podjetnikih se prilagodi njihovemu delovnemu procesu, ob upoštevanju vseh predpisanih omejitev, ki se nanašajo na vajence oziroma dijake (v nadaljnjem besedilu: dijaki).

Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša, in sicer:

-       v oddelkih 1. letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazijskega programa, začetnega letnika programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter v maturitetnem in poklicnem tečaju za 1 uro pouka na teden,

-       v oddelkih zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 1 uro pouka na teden,

-       v oddelkih ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.

Obseg ur za timsko oziroma medpredmetno poučevanje in povezovanje se določi za učitelje z letnim delovnim načrtom šole po naslednjem kriteriju:

-       0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa,

-       0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,

-       0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,

-       0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,

-       0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,

-       0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja.

Učitelju ali svetovalnemu delavcu se prizna:

-       za koordinacijo dela v zvezi z nadarjenimi dijaki, ki vključuje analizo, načrtovanje, spremljanje izvajanja in evalvacijo izvajanja dela z nadarjenimi dijaki, 1 ura pouka letno na dijaka;

-       za pripravo individualiziranega programa za dijaka, ki si pridobi status nadarjenega dijaka in si želi delati po individualiziranem programu vzgojno-izobraževalnega dela (INDEP), 2 uri pouka letno na dijaka;

-       za mentorsko delo z dijakom iz prejšnje alineje, ki vsebuje izvajanje, svetovanje, spremljanje in sprotno prilagajanje ter letno oceno uspešnosti individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega dela za nadarjenega dijaka, 6 ur pouka letno na dijaka. Ravnatelj šole opredeli za učitelje oziroma svetovalnega delavca obseg in vsebino posameznih nalog iz prejšnjega odstavka v letnem delovnem načrtu šole. Šola pošlje ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, v skladu z navodili in v rokih, ki jih le-to določi, podatke z ustreznimi dokazili o:

-       številu vpisanih dijakov, vključenih v postopek obravnave v skladu s konceptom dela z nadarjenimi dijaki na podlagi poročila o nadarjenosti in

-       številu dijakov, za katere je šola pripravila individualizirani program na podlagi njegove pisne izjave in izjave staršev o delu po tem programu. Obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z delom z nadarjenimi dijaki, se določijo s sklepom ministra, pristojnega za šolstvo.

Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri mentorske ure na teden. Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden: – dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje; – tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.

(1)Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z odločbami o usmeritvi.

(2)Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra.

(3)Učitelja za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj lahko šolam zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole s prilagojenim programom v okviru mobilne službe. Te ure so element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč na zavodu oziroma osnovni šoli iz tega odstavka.

Za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami ravnatelj šole določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov z odločbami o usmeritvi. Na podlagi števila dijakov z odločbami o usmeritvi se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov z odločbami o usmeritvi pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26. Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila. Za vsak oddelek, določen po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.

Učitelju, ki v okviru Drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela izvaja Aktivno državljanstvo, se učna obveznost iz 3. člena tega pravilnika lahko zmanjša, in sicer za obseg, ki je v predmetnikih posameznih vrst izobraževalnih programov določen za Aktivno državljanstvo, vendar ne za več kot 175 ur letno.

Gluhim in naglušnim dijakom, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku ter imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača znakovnega jezika, izvaja tolmačenje v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu, učitelj za komunikacijo v znakovnem jeziku ali tolmač znakovnega jezika. Gluhoslepim dijakom, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pravico do tolmača, izvaja pomoč v jeziku gluhoslepih ali v drugih, dijaku prilagojenih načinih sporazumevanja, učitelj za delo z gluhoslepimi ali tolmač za gluhoslepe v obsegu ur, kot ga določi strokovna skupina v individualiziranem programu. Učitelja za komunikacijo v znakovnem jeziku oziroma učitelja za delo z gluhoslepimi lahko šolam, v katere so usmerjeni dijaki iz prvega in drugega odstavka tega člena, zagotavljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so ustanovljeni za delo z gluhimi in naglušnimi ali za delo s slepimi, ali šola sklene pogodbo o opravljanju storitev. Stroške na podlagi mesečnega zahtevka povrne ministrstvo, pristojno za šolstvo.

(1)V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden v okviru 35 tednov pouka ali največ 10 ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca.

(2)Število ur pouka iz prejšnjega odstavka se določi v pogodbi o zaposlitvi.

(1)Šola sistemizira eno delovno mesto knjižničarja s polnim delovnim časom in eno delovno mesto svetovalnega delavca s polovičnim delovnim časom.

(2)Če šola po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah, lahko sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka ali vodje delavnic.

(3)Normativ iz prejšnjega odstavka ne velja za programe s področja ekonomije, družboslovja, turizma, računalništva, oblikovanja, aranžerstva, kemije, farmacije in prometa.

(4)Če šola po predmetniku organizira praktično usposabljanje z delom lahko sistemizira na 2000 in več ur letno praktičnega usposabljanja z delom eno delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu.

(5)Če ima šola manj ur praktičnega pouka ali praktičnega usposabljanja z delom, kot je določeno v drugem in četrtem odstavku tega člena, lahko sistemizira ta delovna mesta za ustrezno krajši delovni čas od polnega, vendar ne manj kot s polovičnim delovnim časom.

(1)Šola lahko sistemizira eno delovno mesto s polnim delovnim časom tajnika VIZ, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja) ali poslovnega sekretarja z izobrazbo, pridobljeno najmanj po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje in računovodje ali glavnega računovodje, ki morata imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).

(2)Dela in naloge na delovnem mestu: − tajnika VIZ VI se opravljajo na delovnem mestu tajnika VIZ VI (II) in na delovnem mestu tajnika VIZ VI (I), − tajnika VIZ VII/1 se opravljajo na delovnem mestu tajnika VIZ VII/1 (II) in na delovnem mestu tajnika VIZ VII/1 (I), − računovodje VII/2 se opravljajo na delovnem mestu računovodje VII/2 (III), računovodje VII/2 (II) ali računovodje VII/2 (I).

(3)V skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za dejavnost vzgoje in izobraževanja, so prehodi delavca z dosedanjega delovnega mesta na novo naslednji: – tajnika VIZ VI (II) na delovno mesto tajnika VIZ VI (I), – tajnika VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnika VIZ VII/1 (I), – računovodje VII/2 (III) na delovno mesto računovodje VII/2 (II), – računovodje VII/2 (II) na delovno mesto računovodje VII/2 (I), – računovodje VI na delovno mesto glavnega računovodje VI in – računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1.

(4)Šola sistemizira eno delovno mesto hišnika, ki mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo, s polnim delovnim časom in eno delovno mesto čistilca prostorov na 900 m 2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti najmanj osnovnošolsko izobrazbo.

(5)Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca prostorov z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.

(6)V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).

(7)Ravnatelj šole lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali tehniškega sodelavca VI z višjo izobrazbo ali tehniškega sodelavca VII/1 z visoko strokovno izobrazbo ali vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 ali vzdrževalca računalniške opreme VII/2 z izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje.

(8)Za nudenje fizične pomoči dijakom s posebnimi potrebami ravnatelj šole na podlagi ustrezne odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca, če se ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi z že sistemiziranimi delovnimi mesti. Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

(9)Obseg delovne obveznosti spremljevalca iz prejšnjega odstavka se določi glede na število dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč, in števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je dijak vpisan.

(10)Izraz »prejšnja« iz prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).

Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota. Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec). Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

(1)V oddelku 1. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja je največ 14 dijakov.

(2)V oddelku 1. letnika programa srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa, poklicnega in maturitetnega tečaja ter programa poklicno tehničnega izobraževanja je največ 16 dijakov-novincev.

(3)V oddelkih gimnazijskega programa in poklicnega ter maturitetnega tečaja je lahko največ 24 dijakov, če to omogočajo prostorski pogoji.

(4)Število oddelkov drugega in višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov 1. letnika iste vpisne generacije.

(5)Šola lahko ob soglasju pristojnega upravnega organa v višjih letnikih oblikuje oddelek več, kot jih je imela v prejšnjem letniku.

(6)Šola lahko zaradi majhnega števila dijakov v nižjem ali srednjem poklicnem oziroma srednjem strokovnem izobraževanju oblikuje kombiniran oddelek ter organizira prožnejše oblike vzgojno-izobraževalnega dela z dijaki, pod pogojem, da se v celoti realizirajo cilji učnih načrtov oziroma katalogov znanj, določeni za posamezen izobraževalni program oziroma za pridobitev posameznega poklicnega oziroma strokovnega naziva.

(7)Šola lahko oblikuje oddelek s 5 ali manj dijaki le s soglasjem ministra, pristojnega za srednje šolstvo.

(1)Informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti Pri splošno-izobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri posameznih strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 13. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa izobraževalni program. Število skupin za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov, ki se oblikujejo v oddelkih za skupno izvajanje izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, se določi tako, da se skupno število dijakov, ki se izobražujejo po teh programih v posameznem letniku, deli s 5, doda pa se še ena skupina.

(2)Praktični pouk V skupini pri praktičnem pouku je v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja pa je največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli v primeru programa nižjega poklicnega izobraževanja z 10 ter v primeru drugih vrst programov s 13.

(3)Prvi tuji jezik Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.

(4)Drugi tuji jezik Če šola izvaja dva različna druga tuja jezika, lahko oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, pod pogojem, da ima vsaj 5 dijakov za posamezno skupino.

(5)Športna vzgoja Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika, izjemoma pa tudi iz dveh ali več zaporednih letnikov, in sicer ne glede na vrsto izobraževalnega programa, po katerem se izobražujejo.

(6)Obseg ur izbirnih predmetov v gimnazijskem programu Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 420 dodatnih ur letno. Če šola v 2. oziroma 3. letniku izvaja v okviru ur, ki so po predmetniku programa gimnazija določeni za izbirne predmete, interdisciplinarni tematski sklop, kot je definiran s programom, lahko oblikuje v vsakem od teh dveh letnikov dodatno skupino v obsegu 105 ur pouka letno.

(7)Obseg ur za izvajanje pouka na različnih ravneh zahtevnosti v gimnazijskem programu Če šola organizira skladno s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko za izvajanje pouka na različni ravni zahtevnosti nameni dodatno 140 ur za pouk matematike in 105 ur za pouk tujega jezika, če je v posamezni skupini najmanj 5 dijakov.

(8)Izbirni predmeti v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja Pri izbirnih predmetih, ki so določeni z izobraževalnim programom, lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete in če se za vsakega od njih odloči vsaj 5 dijakov.

(9)Organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji in pri drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z učnimi načrti oziroma katalogi znanj posameznih izobraževalnih programov, ki se izvajajo izven šolskega prostora, spremlja skupino 15 dijakov. Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju, če so določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.

Za nove oziroma prenovljene izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, pripravljene in sprejete po Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov (1997, 2001), velja pri splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih ter praktičnem pouku praviloma ista velikost skupin, kot velja za neprenovljene oziroma iztekajoče se programe. Način določanja števila skupin je tak kot velja za iztekajoče se izobraževalne programe.

(1)Za opravljanje dela iz 9.c člena tega pravilnika in za opravljanje dela na delovnih mestih računovodje, čistilca in vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca iz 12. člena tega pravilnika ter za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19) pri delodajalcu, lahko šola izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev z drugimi izvajalci, če so bile za ta delovna mesta predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

(2)Opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se plačuje po pogodbi skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo.

(3)Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, v posameznem šolskem letu lahko odobri pristojni upravni organ na utemeljeno vlogo šole, in sicer zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in v drugih izjemnih primerih, ko zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela ni moč doseči predpisanega normativa.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe odredbe o normativih in standardih v dvojezičnih srednjih šolah in v srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 37/97), kolikor se nanašajo na srednje šole z italijanskim učnim jezikom, razen določbe II.I točke, ki velja za šolsko leto 2003/2004.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2003 dalje, razen 5. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati v šolskem letu 2004/2005.