Pravilnik o določitvi provenienčnih območij

Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L št. L11/17 z dne 15. 1. 2000, str. 17–40), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije 2007/527/ES z dne 25. julija 2007 o odobritvi Bolgariji in Romuniji odstopanja od Direktive Sveta 1999/105/ES o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala glede zalog, ki so se nakopičile med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2006 (UL L št. 194 z dne 26. 7. 2007, str. 9) določa provenienčna območja, ki se morajo upoštevati pri pridelovanju in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (v nadaljnjem besedilu: GRM) ter usmeritve za njegovo uporabo.

(1)Na podlagi enotnih ekoloških razmer (npr. vegetacija, geologija, tla, klima) se na območju Republike Slovenije določijo naslednje ekološke regije in podregije: KODA Ime ekološke regije in podregije

1.ALPSKA REGIJA 1.1 Julijske Alpe 1.2 Zahodne Karavanke-Kamniške Alpe 1.3 Vzhodne Karavanke-Savinjske Alpe

2.POHORSKA REGIJA

3.PREDPANONSKA REGIJA 3.1 Goričko 3.2 Murska ravan 3.3 Slovenske Gorice-Ptujsko polje 3.4 Haloze-Dravinjske gorice 3.5 Obsotelsko gričevje 3.6 Krško-Bizeljsko gričevje 3.7 Bela Krajina

4.PREDALPSKA REGIJA 4.1 Škofjeloško hribovje-Savska ravan 4.2 Posavsko hribovje 4.3 Savinjsko-Šaleška podregija

5.PREDDINARSKA REGIJA 5.1 Suha Krajina-Južno Posavsko hribovje 5.2 Mirnsko-Raduljsko hribovje 5.3 Bohor 5.4 Gorjanci

6.DINARSKA REGIJA 6.1 Trnovski gozd 6.2 Notranjsko-Snežniško pogorje 6.3 Kočevsko-Ribniško pogorje

7.SUBMEDITERANSKA REGIJA 7.1 Goriška Brda-Vipavska dolina 7.2 Kras-Vremsko gričevje 7.3 Brkini 7.4 Šavrinsko gričevje KODA Ime ekološke regije in podregije 1. ALPSKA REGIJA 1.1 Julijske Alpe 1.2 Zahodne Karavanke-Kamniške Alpe 1.3 Vzhodne Karavanke-Savinjske Alpe 2. POHORSKA REGIJA 3. PREDPANONSKA REGIJA 3.1 Goričko 3.2 Murska ravan 3.3 Slovenske Gorice-Ptujsko polje 3.4 Haloze-Dravinjske gorice 3.5 Obsotelsko gričevje 3.6 Krško-Bizeljsko gričevje 3.7 Bela Krajina 4. PREDALPSKA REGIJA 4.1 Škofjeloško hribovje-Savska ravan 4.2 Posavsko hribovje 4.3 Savinjsko-Šaleška podregija 5. PREDDINARSKA REGIJA 5.1 Suha Krajina-Južno Posavsko hribovje 5.2 Mirnsko-Raduljsko hribovje 5.3 Bohor 5.4 Gorjanci 6. DINARSKA REGIJA 6.1 Trnovski gozd 6.2 Notranjsko-Snežniško pogorje 6.3 Kočevsko-Ribniško pogorje 7. SUBMEDITERANSKA REGIJA 7.1 Goriška Brda-Vipavska dolina 7.2 Kras-Vremsko gričevje 7.3 Brkini 7.4 Šavrinsko gričevje

(2)Karta s prikazom ekoloških regij in podregij, iz prejšnjega odstavka je v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Karte s podrobno razmejitvijo območja Republike Slovenije na ekološke regije in podregije iz prejšnjega člena so v digitalni obliki dostopne na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije in na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije ter so na vpogled na Gozdarskem inštitutu Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2 in na Zavodu za gozdove Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2.

Osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij predstavljajo podatki o njihovi površini, nadmorski višini, povprečni letni temperaturi zraka in količini padavin, prevladujoči geološki podlagi, tipu tal in potencialni vegetaciji, ki so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Ekološke regije in podregije so podlaga za določitev provenienčnih območij in podobmočij za gozdne drevesne vrste ali skupine gozdnih drevesnih vrst.

(2)Provenienčna območja, njihove oznake in imena ter osnovne značilnosti za smreko, jelko, bukev, dob, graden (večinske drevesne vrste) so enaka ekološkim regijam, provenienčna podobmočja pa ekološkim podregijam.

(3)Za drevesne vrste, ki niso navedene v prejšnjem odstavku (manjšinske drevesne vrste), je območje Republike Slovenije enotno provenienčno območje z oznako: Slovenija.

(1)Provenienčna območja se v odvisnosti od nadmorske višine delijo na nižinski, spodnji višinski, srednji višinski in zgornji višinski pas.

(2)Posamezni višinski pas iz prejšnjega odstavka obsega:

-       nižinski pas: do vključno 300 m nadmorske višine;

-       spodnji višinski pas: od 301 m do vključno 700 m nadmorske višine;

-       srednji višinski pas: od 701 m do vključno 1.000 m nadmorske višine;

-       zgornji višinski pas: nad 1.001 m nadmorske višine.

(1)Zaradi usmerjanja uporabe GRM se uporablja naslednja lestvica primernosti uporabe GRM:

1.najbolj primerna: v določenem provenienčnem podobmočju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v istem podobmočju in višinskem pasu,

2.zelo primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v istem provenienčnem območju in istem višinskem pasu,

3.primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v sosednjem provenienčnem območju in istem višinskem pasu,

4.manj primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in istem višinskem pasu,

5.izjemoma primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in sosednjem višinskem pasu.

(2)Če v semenskih objektih določenega provenienčnega območja in višinskega pasu ni na razpolago najbolj primernega ali zelo primernega GRM in tega ni na razpolago niti v semenski hranilnici, se lahko, vendar največ za potrebe enega leta, uporablja tudi GRM za primerno oziroma manj primerno uporabo.

(3)Če več kot 10 let ni na razpolago niti GRM za manj primerno uporabo, se lahko uporablja, vendar največ za potrebe enega leta, tudi GRM za izjemoma primerno uporabo.

(4)Če več kot 10 let ni na razpolago GRM za izjemoma primerno uporabo in v primeru povečanih potreb po GRM zaradi sanacije velikih površin po ujmah, je lahko po predhodni pridobitvi pozitivnega strokovnega mnenja Gozdarskega inštituta Slovenije dopustna uporaba GRM iz drugih držav, vendar največ za čas enega leta.

(5)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je zaradi ohranjanja gozdnih genskih virov v Šavrinskem provenienčnem podobmočju dovoljena le uporaba GRM iz tega podobmočja.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Karta ekoloških regij in podregij Priloga 2: Osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij Priloga 3: (črtana)