Uredba o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov

Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (UL L št. 319 z dne 12. 12. 1994, str. 14) in ob upoštevanju določb Priloge 13 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – MP, št 3/54, 5/54, 9/61, 5/62, Uradni list SFRJ - MP, št 11/63, 49/71, 62/73, 15/78 in 2/80 ter Uradni list RS, št. 24/92 in Uradni list RS-MP, št. 3/00) določa in ureja preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, obveščanje o letalskih nesrečah in incidentih, delo preiskovalnega organa ter komisije, obveščanje pristojnih organov o navedenih dogodkih ter obveznosti letalskega osebja in drugega strokovnega osebja v tej zvezi, zagotavljanje sredstev in logistične podpore preiskovalnemu organu ter sankcije za kršitve te uredbe.

Temeljni cilj preiskave letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov je izboljšanje varnosti zračnega prometa z zagotavljanjem hitrega opravljanja preiskav, zaradi preprečevanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov v prihodnosti.

(1)Vsakdo, ki zve za letalsko nesrečo ali resni incident v slovenskem zračnem prostoru ali na slovenskem ozemlju, mora to takoj sporočiti policiji (klicna številka 113), Centru za obveščanje (klicna številka 112) ali kateremukoli centru kontrole zračnega prometa Republike Slovenije.

(2)Na podlagi prejetega sporočila morajo organi iz prejšnjega odstavka takoj obvestiti preiskovalni organ pri ministrstvu, pristojnemu za promet, Upravo Republike Slovenije za civilno letalstvo in policijo, če gre za nesrečo vojaškega zrakoplova pa tudi ministrstvo, pristojno za obrambo.

(1)Posamezni izrazi in kratice, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.AIP (Aeronautical Information Publication) je Zbornik letalskih informacij Republike Slovenije, ki ga izdaja Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava).

2.Glavni preiskovalec (investigator in charge) je oseba, ki je odgovorna za organizacijo, vodenje in nadzor preiskave in je imenovana na podlagi svoje usposobljenosti v skladu z določbo tretjega odstavka 138. člena zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 in 114/02; v nadaljnjem besedilu: zakon).

3.Operator zrakoplova (aircraft operator) je vsaka fizična oseba, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali organ, ki namerava upravljati oziroma upravlja z zrakoplovom/vi.

4.Preiskava (investigation) je postopek, ki se izvaja zaradi preprečevanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov. Vključuje zbiranje podatkov in ugotavljanje dejstev ter njihovo analizo, sestavo sklepov oziroma zaključkov o letalski nesreči, vključno z ugotovitvijo vzroka ali vzrokov letalske nesreče, resnega incidenta oziroma incidenta ter po potrebi objavo varnostnih priporočil.

5.Registrator leta (flight recorder) je kakršnakoli snemalna naprava, nameščena v zrakoplovu, ki olajšuje preiskavo letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov.

6.Smrtna poškodba (fatal injury) pomeni poškodbo, ki jo dobi oseba v letalski nesreči in katere posledica je njena smrt v 30 dneh od dneva nesreče.

7.Težka poškodba (serious injury) pomeni poškodbo, ki jo dobi oseba v letalski nesreči in ki:

-   zahteva hospitalizacijo za več kot 48 ur in se začne v sedmih dneh od dneva dobljene poškodbe ali

-   ji sledi zlom katerekoli kosti (razen preprostih zlomov prstov na roki, nogi ali zloma nosu) ali

-   vključuje raztrganine, ki povzročajo težke krvavitve, poškodbe živcev, mišic ali kit ali

-   vključuje poškodbe katerega koli notranjega organa ali

-   vključuje opekline druge ali tretje stopnje ali vsako opeklino, ki prizadene več kot 5% telesne površine ali

-   vključuje dokazano izpostavljenost kužnim snovem ali škodljivemu sevanju.

8.Varnostno priporočilo (safety recommendation) pomeni vsak predlog preiskovalnega organa, ki vodi tehnično preiskavo in temelji na podatkih, izhajajočih iz preiskave. Njegov namen je preprečevanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov v prihodnosti.

9.Vzroki (causes) so dejanja ali njihova opustitev, dogodki ali okoliščine oziroma njihova kombinacija, ki so povzročili letalsko nesrečo, resni incident ali incident.

(2)Ostali izrazi in kratice, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa zakon.

(1)Preiskovalni organ je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Organiziran je kot samostojna (posebna) organizacijska enota pri ministrstvu, pristojnem za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Naloga preiskovalnega organa je preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov z namenom preprečevanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov ter zmanjšanja tveganj v prihodnosti, vse v skladu z določbami te uredbe.

(3)Preiskovalni organ preiskuje tudi okoliščine in dogodke, v katerih je prišlo do ogrožanja varnosti zračnega prometa, ugotavlja dejstva in vzroke, jih analizira in predlaga ukrepe z objavo varnostnih priporočil s ciljem, da se odvrnejo in preprečijo nove nevarnosti in tveganja.

(4)Preiskovalni organ vodi statistiko o letalskih nesrečah, resnih incidentih in incidentih ter pri tem upošteva tudi priročnik o statističnem programu ICAO (ICAO Doc 9060-AT/723/4) in predpise skupnosti. Te podatke enkrat letno objavi na svoji spletni strani.

(5)Statistični podatki iz prejšnjega odstavka zajemajo zlasti podatke o:

1.udeleženih zrakoplovih po državni pripadnosti, proizvajalcih, tipih in modelih zrakoplovov;

2.operatorju/ih zrakoplova/ov;

3.vrsti/ah operacije;

4.vrstah poškodb zrakoplovov, vrstah poškodb oseb, pri prevozu nevarnih snovi pa tudi o vrsti nevarne snovi;

5.številu članov posadke in potnikov v zrakoplovu;

6.številu ponesrečenih ter številu mrtvih članov posadke in potnikov;

7.številu ponesrečenih ter številu mrtvih oseb, ki niso bile v zrakoplovu/ih;

8.kraju dogodka, datumu in poteku;

9.ugotovljenih vzrokih dogodka.

(6)Statistični podatki se vodijo ločeno za zrakoplove največje vzletne mase do 2.250 kg, od 2.250 kg do 5.700 kg ter nad 5.700 kg.

(7)Preiskovalni organ lahko zagotavlja prisotnost preiskovalcev na letalskih prireditvah in drugih prireditvah, ki so povezane z varnostjo zračnega prometa, če s tem ni prizadeto izpolnjevanje nalog preiskovalnega organa.

(8)Preiskovalnemu organu in preiskovalcem morajo biti zagotovljena sredstva iz državnega proračuna za potrebno opremo za preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, ki jo določa priloga št. 13 h konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ-MP, št. 3/54 in Uradni list RS, št. 24/92 – akt o notifikaciji nasledstva; v nadaljnjem besedilu: Čikaška konvencija) ter priročnik o preiskovanju letalskih nesreč in incidentov (ICAO Doc 6920 – AN/855/4 in ICAO Doc 9756 – AN/965).

(1)Preiskovalni organ enkrat letno pisno poroča o svojem delu Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministru, pristojnem za promet (v nadaljnjem besedilu: minister), pa dvakrat letno.

(2)V primeru letalske nesreče zrakoplova z največjo vzletno maso nad 2.250 kg preiskovalni organ poroča o poteku preiskave v potrebnem obsegu vladi in ministru, o vseh ostalih letalskih nesrečah in resnih incidentih pa v potrebnem obsegu poroča samo ministru.

(3)Po potrebi preiskovalni organ predlaga vladi in ministru potrebne ukrepe za izboljšanje varnosti zračnega prometa.

(1)Preiskovalni organ začne s postopkom preiskave takoj, ko izve za letalsko nesrečo oziroma resni incident.

(2)Preiskovalni organ zagotavlja stalno pripravljenost vsaj enega preiskovalca. Preiskovalec je v pripravljenosti z ustreznim službenim vozilom in s pripadajočo opremo za preiskovanje letalskih nesreč.

(1)Vodja preiskovalnega organa takoj, ko izve za dogodek, ustno imenuje glavnega preiskovalca iz sestave preiskovalnega organa.

(2)Glavni preiskovalec predlaga vodji preiskovalnega organa sestavo komisije za preiskavo (v nadaljnjem besedilu: komisija) glede na obseg dogodka. Kadar obseg in značaj dogodka zahtevata sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov za določena področja letalstva, lahko glavni preiskovalec predlaga vodji preiskovalnega organa tudi njihovo sodelovanje pri delu komisije.

(3)Vodja preiskovalnega organa na začetku preiskave dogodka, po ugotovitvi potrebnih dejstev, določi število članov komisije in izda pisni sklep o imenovanju komisije.

(4)Izjemoma lahko vodja preiskovalnega organa za glavnega preiskovalca iz organizacijsko tehničnih razlogov določi tudi sebe.

(5)Komisija je pri svojem delu samostojna in neodvisna.

(1)Če vodja preiskovalnega organa skupaj z glavnim preiskovalcem iz prvega odstavka prejšnjega člena na začetku preiskave ugotovi, da gre za manj zapleten primer, preiskavo nadaljuje in opravi glavni preiskovalec sam. Vodja preiskovalnega organa izda pisni sklep o imenovanju glavnega preiskovalca.

(2)Izjemoma lahko vodja preiskovalnega organa za glavnega preiskovalca iz organizacijsko tehničnih razlogov določi tudi sebe.

(3)Glavni preiskovalec je pri svojem delu samostojen in neodvisen.

(1)Komisijo za preiskovanje letalske nesreče oziroma resnega incidenta sestavljajo:

1.glavni preiskovalec in

2.eden ali več preiskovalcev kot člani komisije.

(2)Pri delu komisije lahko sodelujejo tudi domači oziroma tuji letalski strokovnjaki iz drugega odstavka 7. člena te uredbe in letalski strokovnjaki, ki jih kot svoje predstavnike imenuje država proizvajalca zrakoplova, država načrtovalca zrakoplova in država operatorja zrakoplova, ki je bil udeležen v letalski nesreči.

(3)Preiskovalni organ je sestavljen ter mora biti popolnjen s preiskovalci, ki imajo delovne izkušnje v skladu z določbo drugega odstavka 138. člena zakona, kot:

-       poklicni ali prometni pilot,

-       kontrolor letenja,

-       letalski inženir tehnične priprave,

-       letalski mehanik/tehnik.

(1)Kadar ta uredba ne določa drugače, preiskovalni organ in komisija svoje delo opravljata tudi v skladu z ureditvijo, ki izhaja iz priloge št. 13 k Čikaški konvenciji.

(2)Komisija za preiskavo dogodka ali glavni preiskovalec opravlja delo na podlagi operativnega načrta glavnega preiskovalca.

(3)Nikomur ni dovoljeno kakršno koli poseganje v delo preiskovalnega organa, komisije in preiskovalcev, ki se nanaša na vsebino ali obseg preiskave dogodka, kot tudi ne kakršno koli vplivanje na vsebino končnega poročila o dogodku ali na varnostna priporočila.

(4)Postopek preiskave se izvede enostavno in smotrno.

(5)Območje letalske nesreče in območje razbitin ter sledi in predmetov iz zrakoplova sprva zavarujejo policisti, in sicer do zaključka njihovega ogleda oziroma do zaključka ogleda preiskovalnega sodnika. Po prenehanju zavarovanja s strani policistov se po potrebi, na zahtevo glavnega preiskovalca, nadaljuje z varovanjem. Tako nadaljevanje varovanja zagotovi ministrstvo. Z varovanjem območja letalske nesreče in območja razbitin ter sledi in predmetov se lahko preneha po izdaji pisnega sklepa glavnega preiskovalca.

(6)Glavni preiskovalec in preiskovalci se pri izvajanju nalog v zvezi s preiskovanjem izkazujejo s službeno izkaznico, osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena te uredbe pa s priponko “sodelavec komisije za preiskovanje letalske nesreče”, ki jo izda glavni preiskovalec.

(7)Izjemoma glavni preiskovalec lahko dovoli drugim osebam gibanje na območju letalske nesreče oziroma območju razbitin, vendar šele po končanem ogledu preiskovalnega sodnika oziroma policistov. Druge osebe iz tega odstavka se izkažejo s priponko “dovoljenje za gibanje na območju letalske nesreče”, ki jo izda glavni preiskovalec.

(8)Službeno izkaznico izda minister. Oblika, barva, zaščita in vsebina službene izkaznice ter priponk iz šestega in sedmega odstavka tega člena so določeni v prilogi št. 1, ki je sestavni del te uredbe. Službena izkaznica je veljavna pet let oziroma do prenehanja dela v preiskovalnem organu.

(9)Preiskovalni organ vodi evidenco o izdanih in vrnjenih službenih izkaznicah. Prejemnik službene izkaznice jo mora vrniti preiskovalnemu organu, če mu preneha delovno razmerje, prejemniki priponk pa po končani preiskavi na zavarovanem oziroma varovanem območju.

(1)Območje letalske nesreče in območje razbitin je treba nemudoma učinkovito zavarovati, da nepooblaščene osebe nanj nimajo dostopa. Območje letalske nesreče in območje razbitin sprva zavarujejo policisti do zaključka njihovega ogleda oziroma do končanega ogleda preiskovalnega sodnika. Nadaljnje varovanje se izvaja skladno z določbo petega odstavka prejšnjega člena.

(2)Na območju letalske nesreče oziroma na območju razbitin ni dovoljeno nikomur, razen osebam, ki jim dovoli glavni preiskovalec, dotikati se in premeščati razbitin, spreminjati območje letalske nesreče, brisati ali spreminjati sledi letalske nesreče, premeščati predmete ter drugo vsebino iz zrakoplova vse do konca varovanja območja nesreče oziroma območja razbitin.

(3)Določba prejšnjega odstavka ne velja za ukrepe:

-       ki jih odreja preiskovalni sodnik oziroma policija v zvezi z opravljanjem ogleda in drugih dejanj po zakonu, ki ureja kazenski postopek v dogovoru z glavnim preiskovalcem;

-       gašenja, po možnosti brez premeščanja razbitin in razvalin, brisanja sledi ter premikanja predmetov iz zrakoplova;

-       odvrnitve neposredno grozeče nevarnosti;

-       zaščite, reševanja in nudenja prve pomoči ponesrečenim, po možnosti z istočasnim pisnim in slikovnim dokumentiranjem njihovega položaja na mestu nesreče ali v odnosu na mesto nesreče.

(4)Nedvomno mrtve in njihove ostanke je treba pustiti v nespremenjenem položaju, dokler preiskovalni sodnik oziroma policija v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, v soglasju z glavnim preiskovalcem ne dovoli njihovega umika.

Če ta uredba ne določa drugače, pristojni državni organi Republike Slovenije ravnajo pri vsaki nesreči v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz dejanskega odnosa Republike Slovenije oziroma njenih državljanov do zrakoplova, torej kot država izrednega dogodka, država registracije, država operatorja, država načrtovanja in/ali država proizvodnje.

(1)Če v tem poglavju ni določeno drugače, izpolnitev obveznosti Republike Slovenije glede obveščanja kot države, na katere ozemlju je nastala letalska nesreča, države registracije, države operatorja, države načrtovanja in/ali države proizvodnje ponesrečenega zrakoplova zagotavlja ministrstvo, pristojno za promet.

(2)Ob letalski nesreči v Republiki Sloveniji uprava takoj napoti na kraj letalske nesreče pooblaščenega predstavnika uprave, ki opravlja naslednje naloge: a)  zbira in pošilja podatke o letalski nesreči, ki se zahtevajo v 13.a členu te uredbe, na upravo, ministrstvo, pristojno za promet, Center za obveščanje Republike Slovenije ali Operativno komunikacijski center generalne policijske uprave; b)  strokovno pomaga pri reševanju zrakoplova, če še poteka; c)  do prihoda preiskovalca letalske nesreče zagotovi, da se mesto letalske nesreče in njegova širša okolica zavarujeta pred nepooblaščenim pristopom in skrbi za ohranitev dokazov; d)  zagotovi osnovne pogoje za podporo pri preiskovanju letalske nesreče, če jo preiskuje slovenski preiskovalni organ; e)  zagotavlja pogoje za morebitno navzočnost predstavnikov drugih držav in prizadetih oseb ter medijev na mestu ali v bližini letalske nesreče, če je to dovoljeno in varno.

(3)Če je zaradi letalske nesreče treba izvesti naloge iz prejšnjega odstavka v povečanem obsegu ali zagotoviti časovno daljše opravljanje teh nalog, uprava zagotovi potrebna dodatna sredstva ter imenuje več pooblaščenih predstavnikov in njihovega vodjo.

(4)Ob letalski nesreči v drugi državi, ko ima Republika Slovenija položaj države registracije, države operatorja, države načrtovanja in/ali države proizvodnje, lahko uprava, neodvisno od navzočnosti in dejavnosti slovenskih preiskovalcev letalske nesreče, napoti na kraj letalske nesreče pooblaščenega predstavnika, ki ima nalogo, da v Republiko Slovenijo pošlje podatke v zvezi z letalsko nesrečo, ki so pomembni za ravnanje Republike Slovenije ob tej letalski nesreči. Če so v letalski nesreči udeleženi le državljani Republike Slovenije, lahko, glede na težo letalske nesreče, interese Republike Slovenije zastopa predstavnik krajevno pristojnega slovenskega diplomatsko-konzularnega predstavništva.

Če je prejeta zahteva države registracije, države operatorja, države načrtovanja ali države proizvodnje, da ostanejo zrakoplov, njegova vsebina in vsi drugi dokazi nedotaknjeni dokler preiskovalec ali pooblaščeni predstavnik države, ki to zahteva, ne opravi pregleda, sprejmeta uprava in glavni preiskovalec vse potrebne ukrepe za izpolnitev te zahteve, če je to izvedljivo in v skladu s pravilnim vodenjem preiskave, vse pod pogojem, da se lahko zrakoplov premakne, če je to potrebno za osvoboditev oseb, živali, pošte in vrednostnih predmetov, za preprečitev uničenja zaradi požara ali drugih vzrokov, za preprečitev nevarnosti ali ovir za zračno navigacijo, za druge prevoze ali za okolico ter pod pogojem, da to ne povzroči nepotrebne zamude pri vrnitvi zrakoplova v obratovanje, kadar je to mogoče.

(1)Ob letalski nesreči in resnem incidentu uprava zagotovi, da se obvestijo vse države in organizacija s kontrolnega seznama, ki je določen v prilogi št. 3 in je sestavni del te uredbe. Oblika in vsebina obvestila mora biti skladna z zahtevami iz Priloge 13 k Čikaški konvenciji.

(2)Za obveščanje iz prejšnjega odstavka se uporabi seznam naslovov organov za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, ki je objavljen v veljavni izdaji ICAO-jevega Priročniku o preiskovanju letalskih nesreč in incidentov, del I – Organizacija in načrtovanje (ICAO Doc 9756), če države niso objavile drugih pristojnosti in naslovov.

(3)Obvestilo iz prvega odstavka tega člena se pošlje na način, ki je običajen v zračnem prometu in po diplomatski poti. Če so v obvestilo vključeni tudi tajni podatki, uprava ravna v skladu s predpisi o tajnih podatkih.

(4)O letalskih nesrečah, ki so v kakršni koli povezavi z drugo državo ali mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, se obvestila pošiljajo tudi Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije.

(1)Če se je letalska nesreča ali resni incident zgodil v Republiki Sloveniji, uprava po pridobitvi potrebnih podatkov takoj pošlje obvestilo o nesreči ali resnem incidentu iz 12.c člena te uredbe z najprimernejšim in najhitrejšim mogočim sredstvom naslednjim naslovnikom:

-       državi registracije,

-       državi operatorja,

-       državi načrtovanja,

-       državi proizvodnje in

-       ICAO, kadar gre za zrakoplov z največjo maso, ki presega 2250 kg. Značilni primeri resnih incidentov so določeni v prilogi št. 2, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Kadar država, v kateri je nastal izredni dogodek, ni seznanjena z resnim incidentom, Republika Slovenija kot država registracije ali država operatorja obvesti državo načrtovanja, državo proizvodnje in državo izrednega dogodka o tem izrednem dogodku.

(3)Za najprimernejše in najhitrejše mogoče sredstvo iz prvega odstavka tega člena štejejo obvestila, sporočena po telefonu, telefaksu, elektronski pošti ali stacionarnem aeronavtičnem telekomunikacijskem omrežju (AFTN).

(4)Obveščanje o fazi nesreče, ki jo center za koordinacijo iskanja in reševanja zrakoplovov sporoči državi registracije, se opravi v skladu s predpisi o iskanju in reševanju zrakoplovov.

(1)Obvestilo, ki mora biti v enostavnem jeziku in zajemati čimveč informacij, ki so v danem trenutku na voljo, mora vsebovati najmanj tiste informacije, ki jih za obveščanje o letalskih nesrečah in resnih incidentih določa Priloga 13 k Čikaški konvenciji, pri čemer zaradi pomanjkanja popolnih informacij ne smejo nastati zamude pri obveščanju.

(2)Indikator naslovnika (osem črk) za sporočila, poslana prek AFTN organom, odgovornim za preiskovanje letalskih nesreč in resnih incidentov, tvorijo štiri črkovna oznaka “YLYX” in štiri črkovni indikator lokacije ICAO. Za sporočila, poslana prek javnih telekomunikacijskih služb, se indikator naslovnika nadomesti s poštnim ali telegrafskim naslovom. Za obveščanje ICAO se uporabijo indikatorji naslovnika iz osem črk ter ustrezni poštni in telegrafski naslovi, ki so objavljeni v Oznakah za letalske prevoznike, letalske organe in službe (ICAO Doc 8585).

(3)Priprava sporočil o letalski nesreči in resnem incidentu ter ukrepi za njihovo takojšnje sporočanje naslovniku se izvedejo v skladu z določbami Priročnika o preiskovanju letalskih nesreč in incidentov, del I – Organizacija in načrtovanje (ICAO Doc 9756).

(1)Obvestilo se oblikuje v enem od delovnih jezikov ICAO ob upoštevanju jezika prejemnika (prejemnikov), kadar je to mogoče, ne da bi to povzročalo nepotrebne zamude. Potrebne prevode zagotovi uprava.

(2)Republika Slovenija kot država letalske nesreče in izrednega dogodka, takoj ko je mogoče, odpošlje podrobnosti, ki so bile ob prijavi opuščene, in vse druge znane pomembne informacije.

(1)Republika Slovenija kot država registracije, država operatorja, država načrtovanja ali država proizvodnje potrditi prejem obvestila o nesreči ali resnem incidentu, ki ga dobi od države, v kateri je prišlo do nesreče ali resnega incidenta.

(2)Po prejemu obvestila o letalski nesreči ali resnem incidentu Republika Slovenija kot država registracije, država operatorja, država načrtovanja ali država proizvodnje nemudoma pošlje državi, v kateri se je zgodila letalska nesreča ali resni incident, vse pomembne informacije, ki jih ima na voljo glede zrakoplova in posadke, udeležene v nesreči ali resnem incidentu.

(3)Republika Slovenija kot država operatorja po prejemu obvestila takoj in z najprimernejšim ter najhitrejšim mogočim sredstvom pošlje državi, v kateri se je zgodila letalska nesreča ali resni incident, podrobne podatke o morebitnem nevarnem blagu na krovu zrakoplova.

Kadar preiskovalni organ Republike Slovenije kot države registracije v skladu s to uredbo uvede preiskavo o nesreči ali resnem incidentu, o tem takoj in z najprimernejšim ter najhitrejšim mogočim sredstvom pošlje obvestilo naslednjim naslovnikom:

-       državi operatorja,

-       državi načrtovanja,

-       državi proizvodnje in

-       ICAO, kadar gre za zrakoplov z največjo maso, ki presega 2250 kg.

Republika Slovenija kot država operatorja, država načrtovanja ali država proizvodnje, mora obvestiti državo registracije o tem, ali namerava določiti pooblaščenega predstavnika, ter pri imenovanju takega pooblaščenega predstavnika sporočiti njegovo ime in podatke, potrebne za stike, kakor tudi pričakovani dan prihoda, če bo pooblaščeni predstavnik udeležen v preiskavi.

(1)Za vsako preiskavo letalske nesreče ali resnega incidenta komisija, oziroma glavni preiskovalec za manj zapleten primer, pripravi osnutek poročila v obliki, ki je primerna glede na vrsto letalske nesreče oziroma resnega incidenta, v skladu s prilogo št. 13 k Čikaški konvenciji in priročnikom o poročanju o letalskih nesrečah in incidentih (ICAO Doc. 9156-AN/900).

(2)Poročila o letalski nesreči ali resnem incidentu so:

-       uvodno poročilo, ki ga preiskovalni organ pripravi najkasneje v enem mesecu od dneva letalske nesreče ali resnega incidenta;

-       vmesno poročilo, ki ga preiskovalni organ pripravi po ugotovitvi dejstev;

-       končno poročilo, ki ga preiskovalni organ objavi praviloma v 12 mesecih od dneva nesreče oziroma resnega incidenta.

(3)Uvodno poročilo vsebuje:

-       osnovne podatke o dogodku;

-       osnovne podatke o letu;

-       podatke o telesnih poškodbah v dogodku udeleženih oseb;

-       meteorološke podatke in

-       kratek opis poteka dogodka.

(4)Vmesno poročilo vsebuje:

-       podatke o dogodku;

-       podatke o letu;

-       podatke o poškodbah na zrakoplovu/ih;

-       podatke o telesnih poškodbah v dogodku udeleženih oseb;

-       podatke o zrakoplovu/ih;

-       meteorološke podatke;

-       podatke o navigacijskih sredstvih;

-       podatke o letališču/ih;

-       podatke z mesta nesreče;

-       podatke o možnostih preživetja in

-       varnostna priporočila (če so potrebna).

(5)Končno poročilo vsebuje:

1.uvod;

2.podatke o imenovanju komisije in njeni sestavi ter o osebah iz drugega odstavka 9. člena te uredbe;

3.povzetek;

4.dejstva, ki vsebujejo:

-  podatke o letu;

-  podatke o poškodbah v dogodku udeleženih oseb;

-  podatke o poškodbah zrakoplova/ov;

-  podatke o ostali škodi;

-  podatke o osebju;

-  podatke o zrakoplovu/ih;

-  meteorološke podatke;

-  podatke o navigacijskih sredstvih;

-  podatke o radijski zvezi;

-  podatke o letališču/ih;

-  podatke o registratorjih leta;

-  podatke z mesta nesreče;

-  medicinske in patološke podatke;

-  podatke o požaru;

-  podatke o možnostih preživetja;

-  potek preiskave;

-  podatke o operatorju;

-  ostale potrebne podatke in

-  uporabljene tehnike preiskave;

5.analizo dogodka v skladu s podatki, ki izhajajo iz dogodka;

6.sklepe (zaključke) in

7.varnostna priporočila.

(6)Pred zaključkom končnega poročila o letalski nesreči ali resnem incidentu preiskovalni organ pošlje osnutek končnega poročila operatorju zrakoplova, posadki zrakoplova, proizvajalcu zrakoplova in njegovih delov, načrtovalcu zrakoplova ter ostalim pravnim in fizičnim osebam, vpletenim v letalsko nesrečo ali resni incident.

(7)Pravne in fizične osebe iz prejšnjega odstavka so dolžne podati stališča in pripombe na osnutek končnega poročila preiskovalnemu organu v roku 60 dni od prejema osnutka končnega poročila. Stališča in pripombe, ki so prispele v določenem roku in v besedilu končnega poročila niso bile upoštevane, se dodajo kot priloga končnemu poročilu.

(8)Končno poročilo o letalski nesreči ali resnem incidentu je javni dokument in ga preiskovalni organ objavi na svoji spletni strani. Končno poročilo za zrakoplove z največjo vzletno maso nad 2.250 kg pošlje Uradu za letalstvo (v nadaljnjem besedilu: urad), Upravi, inšpektoratu, državi registracije zrakoplova, državi operatorja zrakoplova, državi načrtovalca zrakoplova, državi proizvajalca zrakoplova, vsaki državi, ki je v letalski nesreči imela mrtve ali težko poškodovane državljane, vsaki državi, ki je preskrbela koristne podatke ali pomembne olajšave ali strokovnjake, Mednarodni organizaciji civilnega letalstva (ICAO), Evropski konferenci civilnega letalstva (ECAC) in Evropski komisiji. Preiskovalni organ posreduje končno poročilo v primeru suma storitve kaznivega dejanja ali na njihovo zahtevo državnemu tožilstvu, policiji in prizadeti zavarovalnici.

(9)Letalske nesreče in resni incidenti, katerih rezultati preiskave niso posebnega pomena za varnost zračnega prometa, se zaključijo samo s povzetkom poročila o preiskavi.

(10)Povzetek poročila o preiskavi iz prejšnjega odstavka navaja samo informacijo o zrakoplovu/ih udeleženem/ih v letalski nesreči, ali resnem incidentu ter o poteku dogodka.

(11)Preiskovalni organ ne pripravlja poročil iz drugega odstavka tega člena za primere incidentov. Poročilo o incidentu se izdela glede na obseg ogrožanja varnosti zračnega prometa in se objavi na spletni strani preiskovalnega organa v skladu z določbo četrtega odstavka 14. člena te uredbe.

(1)Varnostna priporočila pošilja preiskovalni organ upravi, inšpektoratu in uradu.

(2)Uprava varnostna priporočila iz prejšnjega odstavka strokovno analizira in na njihovi podlagi sprejme ustrezne ukrepe ter o sprejetih ukrepih najkasneje v 30 dneh obvesti preiskovalni organ, inšpektorat in urad.

(3)Inšpektorat opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prejšnjega odstavka.

(4)Preiskovalni organ spremlja tudi varnostna priporočila tujih preiskovalnih organov in jih pošlje upravi, inšpektoratu in uradu, ki z njimi ukrepajo v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(1)Podatki preiskave so:

1.vse izjave, ki jih v času preiskave pridobi komisija, glavni preiskovalec oziroma preiskovalec,

2.vsi posneti pogovori med osebjem, vpletenim v dogodek udeleženega/ih zrakoplova/ov,

3.podatki o letalskem in drugem strokovnem osebju, ki je bilo udeleženo v dogodku, s katerimi razpolagajo pristojni letalski organi,

4.posnetki registratorja pogovorov v pilotski kabini ali njihovi predpisi in

5.mnenja komisije, glavnega preiskovalca oziroma preiskovalca, izražena med analizo podatkov o dogodku, vključno s podatki, ki so zabeleženi na registratorju parametrov leta in drugih registratorjih leta.

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka se smejo objaviti v končnem poročilu o letalski nesreči ali resnem incidentu oziroma v dodatkih h končnem poročilu samo v primeru, če bistveno pojasnjujejo ali dopolnjujejo analizo poteka letalske nesreče ali resnega incidenta.

(3)Podatki ali posamezni deli podatkov iz prvega odstavka tega člena, ki niso vplivali na letalsko nesrečo ali resni incident, se ne smejo objaviti v končnem poročilu.

(4)Glede varovanja osebnih podatkov se upoštevajo predpisi o varstvu osebnih podatkov.

(1)Podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko uporabljajo samo za potrebe preiskave in v primeru obnove preiskave.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena uporabijo v sodnem postopku, če tako odredi sodišče.

(1)Sredstva za delovanje preiskovalnega organa ter za potrebe preiskovanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov se zagotavljajo v okviru finančnega načrta ministrstva.

(2)Povračilo stroškov preiskav letalskih nesreč, ki jih opravlja Letalska zveza Slovenije v skladu z desetim odstavkom 138. člena zakona, se uredi s pogodbo, sklenjeno med ministrstvom in Letalsko zvezo Slovenije.

(1)Logistično podporo preiskovanja letalske nesreče preiskovalnemu organu iz 137. člena zakona zagotavlja uprava, logistično podporo komisiji Letalske zveze Slovenije iz 138. člena zakona pa Letalska zveza Slovenije.

(2)Organ iz prejšnjega odstavka, ki zagotavlja logistično podporo, mora zagotoviti potrebno osebje in sredstva za izvajanje logistične podpore, ki je na zahtevo vodje preiskovalnega organa ali glavnega preiskovalca na razpolago v največ treh urah po prejetem zahtevku. Minister s pravilnikom, ki ga izda v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo in ministrom, pristojnim za notranje zadeve, podrobneje uredi izvajanje logistične podpore.

(3)Ministrstvo lahko v primeru, če so presežene njegove zmogljivosti, zaprosi za del logistične podpore ministrstvo, pristojno za obrambo, in/ali ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(4)Logistična podpora iz drugega in tretjega odstavka tega člena zajema: a)  komunikacijske povezave s komunikacijsko opremo; b)  potrebna finančna sredstva in plačilne inštrumente za delovne potrebe preiskovalnega organa ter plačilo storitev, ki so potrebne za izvedbo preiskave; c)  zagotovitev prostorov za delo komisije in prostorov za hranjenje razbitin zrakoplova; d)  transportna sredstva in transportne storitve za prevoz razbitin zrakoplova ter e)  transportna sredstva in transportne storitve za prevoz preiskovalcev in domačih ter tujih strokovnjakov iz drugega odstavka 7. člena te uredbe.

(1)Ogled kraja letalske nesreče s strani preiskovalnega sodnika oziroma policije poteka hkrati s preiskavo letalske nesreče, ki jo opravlja komisija za preiskovanje letalske nesreče oziroma glavni preiskovalec, vse v dogovoru in medsebojnem sodelovanju skladno s pooblastili.

(2)Če se med preiskavo ugotovi ali posumi, da je prišlo do dejanja nezakonitega vmešavanja, glavni preiskovalec o tem takoj obvesti pristojni organ za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja zadevne države (držav).

(1)Za preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov zrakoplovov, ki so vpisani v register vojaških zrakoplovov Republike Slovenije, ter tujih vojaških zrakoplovov, se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, če predpis iz tretjega odstavka tega člena glede posameznih vprašanj ne določa drugače.

(2)Za preiskovanje letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov je pristojna stalna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za obrambo.

(3)Minister, pristojen za obrambo, izda pravilnik, s katerim uredi posamezna vprašanja preiskovanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov vojaških zrakoplovov iz prvega odstavka tega člena.

(1)Za delo komisije, ki jo imenuje Letalska zveza Slovenije na podlagi desetega odstavka 138. člena zakona, se smiselno uporabljajo določbe te uredbe.

(2)Komisija iz prejšnjega odstavka pošilja poročila iz 15. člena te uredbe preiskovalnemu organu.

(1)Preiskovalni organ opravlja preventivno delo z namenom zmanjšanja števila in posledic letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov ter zmanjšanja tveganj v letalstvu skladno s priročnikom o preventivnem delovanju (ICAO Doc 9422-AN/923).

(2)Preventivno delo iz prejšnjega odstavka sestoji iz:

-       proučevanja metod za preprečevanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov ob upoštevanju narave dogodkov, človeškega dejavnika in medsebojnih človeških odnosov v letalstvu;

-       aktivnosti pri mednarodni izmenjavi informacij o letalskih nesrečah, resnih incidentih in incidentih, ocenjevanja tveganj v letalstvu ter priprave varnostnih priporočil v potrebnem obsegu, vse z namenom zmanjšanja letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov;

-       spremljanja varnostnih statistik glede letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov ter priprave varnostnih priporočil v primeru zmanjševanja ravni varnosti zračnega prometa;

-       strokovnega svetovanja pri vzpostavljanju in vodenju sistema za zagotavljanje varnosti v zračnem prometu.

(1)Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če brez dovoljenja nepooblaščeno vstopi na varovano območje letalske nesreče oziroma območje razbitin, se dotika in premešča razbitine, spreminja območje letalske nesreče, briše ali spreminja sledi letalske nesreče, premešča predmete ter drugo vsebino iz zrakoplova vse do konca varovanja območja nesreče oziroma območja razbitin (drugi odstavek 11. člena).

(2)Z globo od 1,000.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Določba osmega odstavka 15. člena te uredbe se v delu, ki se nanaša na obveščanje Evropske komisije, uporablja od dneva članstva Republike Slovenije v Evropski uniji.

Postopki glede preiskav letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo skladno z določbami te uredbe.

Globe, določene s to uredbo, se do dne začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90, Uradni list RS, št. 10/91-I, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97 – odl. US, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00, 33/00, 24/01 in 110/02).

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati:

-       pravilnik o načinu preiskovanja letalskih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 66/87),

-       pravilnik o preiskovanju ogrožanja varnosti letal (Uradni list SFRJ, št. 79/87) in

-       priloga št. 10 iz pravilnika o letenju letal (Uradni list SFRJ, št. 10/79 in 4/83).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati področje C, določeno v četrtem odstavku 2. člena pravilnika o izkaznici pooblaščenega delavca Ministrstva za promet in zveze (Uradni list RS, št. 72/98).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Službena izkaznica preiskovalca; Priponki »Sodelavec komisije za preiskovanje letalske nesreče« in »Dovoljenje za gibanje na območju letalske nesreče«; OVI in UV tisk službene izkaznice in priponk Priloga 2: Seznam značilnih primerov resnih incidentov Priloga 3: Kontrolni seznam za obveščanje o nesrečah in resnih incidentov