Pravilnik o metodologiji za določanje vodnih teles površinskih voda

Ta pravilnik določa metodologijo za določanje vodnih teles ali skupin ali delov vodnih teles površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno telo), kot osnovnih enot za zanesljivo ugotavljanje stanja površinskih voda in doseganje okoljskih ciljev.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.Tip površinske vode je sklop lastnosti površinske vode ali njenega dela, ugotovljen na podlagi kombinacije geografskih, hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih deskriptorjev.

2.Referenčne razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi bioloških elementov površinske vode z zelo dobrim ekološkim stanjem in so značilne za posamezen tip površinske vode.

3.Zelo dobro ekološko stanje površinske vode je stanje, pri katerem:

-  vrednosti hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov dosegajo vrednosti, značilne za posamezen tip v razmerah brez motenj ali izkazujejo zelo majhno odstopanje od teh razmer zaradi dejavnosti človeka in

-  vrednosti bioloških elementov odražajo vrednosti, ki jih običajno povezujemo s tem tipom v razmerah brez motenj, in ne kažejo ali kažejo zelo majhno odstopanje od takih razmer, in se ga ugotavlja po predpisih o varstvu okolja.

5.Največji ekološki potencial je najboljša ekološka kakovost, ki je lahko dosežena v umetnem ali močno preoblikovanem vodnem telesu, potem ko so izvedeni vsi omilitveni ukrepi.

6.Reprezentativno vodno telo je vodno telo znotraj skupine vodnih teles, ki ima značilnosti celotne skupine in v največji meri predstavlja njeno stanje.

7.Ekoregija je območje, v katerem se pojavljajo za krajino značilni ekosistemi v predvidljivem vzorcu, ki je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih in hidroloških posebnosti območja.

8.Obalno morje je del teritorialnega morja, ki sega eno navtično miljo od temeljne črte po predpisih o pomorstvu.

(1)Tip površinske vode se določi na podlagi obveznih ali kombinacije obveznih in izbirnih geografskih, hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih deskriptorjev iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Tip površinske vode je treba določiti tako, da je mogoče zanesljivo določiti za tip značilne referenčne razmere.

(3)Biološki elementi, na podlagi katerih se določi za tip značilne referenčne razmere, so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Vodno telo se določi tako, da se površinske vode razdeli glede na:

1.vrsto površinske vode, pri čemer se potoke šteje za reke,

2.tip površinske vode,

3.geografske in naravne hidromorfološke pojave, ki pomembno vplivajo na biološke elemente ekološkega stanja površinske vode ali ločujejo razpoznavne dele posameznih vrst površinske vode in

4.fizične spremembe na površinski vodi, ki so posledica človekove dejavnosti in imajo takšen vpliv na hidromorfološke značilnosti, površinske vode, da je preprečeno doseganje dobrega ekološkega stanja.

(2)Pri določitvi vodnega telesa je treba zagotoviti, da se vodna telesa ne prekrivajo med seboj in vodno telo ni sestavljeno iz delov površinske vode, ki se ne stikajo.

Vodno telo, določeno na podlagi meril iz prejšnjega člena, se lahko zaradi zanesljivejšega ugotavljanja stanja ali doseganja okoljskih ciljev nadalje razdeli na dve ali več vodnih teles, če ima del vodnega telesa pomembno različno stanje, ali del vodnega telesa sega na varstveno ali ogroženo območje po predpisih o vodah ali na občutljivo območje po predpisih o varstvu okolja ali na zavarovano ali varovano območje po predpisih o ohranjanju narave.

Umetno in močno preoblikovano vodno telo se uvrsti v tip umetnega ali močno preoblikovanega vodnega telesa na podlagi deskriptorjev njemu najbolj primerljive vrste površinske vode. Za tipe umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles se določi največji ekološki potencial, ki se določi na podlagi bioloških elementov iz priloge 2 tega pravilnika.

(1)Samostojen del površinske vode z malo prispevno površino ali z malo površino se lahko priključi sosednjemu vodnemu telesu iste vrste in istega tipa, kjer je to mogoče, ali se določi kot samostojno vodno telo, ali se ga ne upošteva pri določevanju vodnih teles.

(2)Samostojen del površinske vode z malo prispevno površino ali z malo površino se lahko določi kot samostojno vodno telo (v nadaljnjem besedilu: malo vodno telo), če stanje malega vodnega telesa znatno vpliva na doseganje ciljev na:

1.varstvenih ali ogroženih območjih po predpisih o vodah, ali

2.na občutljivih območjih po predpisih o varstvu okolja, ali

3.na zavarovanih ali varovanih območjih po predpisih o ohranjanju narave, ali

4.če malo vodno telo povzroča pomemben negativen vpliv na druge površinske ali podzemne vode.

(3)Mala vodna telesa se lahko pri ugotavljanju in prikazovanju stanja združi v skupino malih vodnih teles, če so iste vrste in tipa ter nanje vplivajo enake vrste in obsegi obremenitev in imajo vpliv na isto vodno telo.

(1)Vodna telesa se lahko združuje v skupine vodnih teles, če je to potrebno zaradi večje učinkovitosti poročanja, upravljanja in izvajanja ekološkega ali kemijskega spremljanja stanja površinskih voda, če spremljanje stanja na skupini zadostno reprezentativnih vodnih teles znotraj skupine nudi zadovoljivo stopnjo zaupanja in natančnosti rezultatov spremljanja stanja, predvsem pa razvrstitve vodnih teles v razrede glede na stanje.

(2)Vodna telesa se lahko zaradi zanesljivejšega ugotavljanja stanja razdruži v dele vodnih teles.

Vodna telesa, njihove dele ali skupine vodnih teles se poimenuje z geografskimi imeni, ki opredeljujejo geografsko lego vodnih teles, njihovih delov ali skupin.

(1)Določitev vodnih teles se preverja najmanj dve leti pred vsakim sprejetjem načrta upravljanja voda na vodnih območjih skladno s predpisi o vodah.

(2)Določitev vodnih teles se spremeni, če je to, potrebno zaradi zanesljivejšega ugotavljanja stanja površinskih voda in učinkovitejšega doseganja okoljskih ciljev ob uporabi meril po tem pravilniku.

(1)Podatki o vodnih telesih in njihovih mejah se vodijo v digitalni bazi podatkov za raven merila 1: 25.000 v državnem koordinatnem sistemu, ki jo kot izvirnik hrani ministrstvo, pristojno za upravljanje voda (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Vodna telesa in njihove meje se prikaže na publikacijski karti v približnem merilu 1:1.000.000.

(2)Za vsako posamezno vodno telo se izdela opis glede na uporabljena merila po tem pravilniku in določi referenčne razmere glede na uvrstitev vodnega telesa v tip. Opise posameznih vodnih teles ter referenčne razmere za vsak tip se vodi kot atributni del digitalne baze podatkov iz prejšnjega odstavka.

(1)Pri prvi določitvi vodnih teles se do pridobitve vseh ustreznih podatkov o ekološkem in kemijskem stanju lahko uporabi rezultate ocene ekološkega stanja ali rezultate ocene antropogenih obremenitev in vplivov na površinske vode.

(2)Za ocene iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo zadnji razpoložljivi podatki iz evidenc in baz podatkov, ki jih vodi ministrstvo, ali drugi uradni podatki, in sicer:

1.baze podatkov obstoječega spremljanja stanja bioloških parametrov,

2.evidence podatkov na podlagi predpisov o emisijah odpadnih voda,

3.evidence podatkov o rabi voda,

4.evidence podatkov o rabi zemljišč, ali

5.druge evidence, ki lahko služijo kot ocena obremenitve iz razpršenih virov obremenjevanja.

(1)Prva določitev vodnih teles se izvede najkasneje do 22. decembra 2004, določitev umetnih in močno preoblikovanih vodnih teles pa se prvič preveri najkasneje do 22. decembra 2009.

(2)Določitev drugih vodnih teles se prvič preveri najkasneje do 22. decembra 2013.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 355-01-8/2003 Ljubljana, dne 23. junija 2003. EVA 2003-2511-0109 Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač l. r. Priloga 1: Obvezni in izbirni deskriptorji in njihove vrednosti za določitev površinskih voda Priloga 2: Biološki elementi kakovosti za določitev za tip značilnih referenčnih razmer