Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-C)

V zakonu o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94, 71/94, 5/99 in 110/2002 – ZDT-B) se v prvem odstavku 1. člena in v 3. točki prvega odstavka 6. člena pred besedo “diplomirani” doda beseda “univerzitetni”.

V 2. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “V tem zakonu uporabljen izraz sodniški pripravnik, zapisan v moški spolni slovnični obliki, je uporabljen kot nevtralen za ženske in za moške.”.

4. člen se spremeni tako, da se glasi: “Univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil pripravništvo po določbah drugega zakona, se prizna čas že opravljenega pripravništva, če je bilo to opravljeno v eni od možnih izbirnih oblik razporeda pripravništva po določbah tega zakona. Univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu. O priznanju dela izpita iz prejšnjega odstavka odloči minister, pristojen za pravosodje, v odločbi o pristopu k izpitu.”.

V prvem odstavku 5. člena se besedilo “na predlog predsednika” nadomesti z besedilom “po predhodnem mnenju predsednika”. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “V skupnem številu pripravniških mest za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, se posebej določi število mest za usposabljanje odvetniških, notarskih, državnotožilskih in državnopravobranilskih pripravnikov, ki so že opravili izbirno usposabljanje.”. V drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo “K predlogu ministra iz prejšnjega odstavka” nadomesti z besedilom “O številu mest iz prejšnjih odstavkov”, besedilo “personalna komisija državnega tožilstva” pa nadomesti z besedilom “državnotožilski svet”. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

Četrti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: “V pogodbi o zaposlitvi pripravnika, ki bo opravljal pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, se navede obveznost iz 11.a člena tega zakona.”.

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi: Zaradi spremljanja stanja na področju izobraževanja vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, centralno evidenco vseh kandidatov, prijavljenih za opravljanje sodniškega pripravništva. Centralna evidenca vsebuje naslednje podatke prijavljenih kandidatov: – osebno ime; – datum in kraj rojstva; – stalno oziroma začasno prebivališče; – čas vložitve prijave; – povprečno oceno, doseženo v času univerzitetnega študija. Predsednik višjega sodišča posreduje ministru, pristojnemu za pravosodje, prednostne vrstne rede iz drugega in tretjega odstavka 8. člena tega zakona s podatki iz prejšnjega odstavka v treh dneh po njihovi določitvi. Osebni podatki iz drugega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku tega roka se podatki arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhiv. Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.”.

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi: Sodniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, je dolžan po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali pri Ministrstvu za pravosodje najmanj za čas trajanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču. Predsednik višjega sodišča pisno pozove na predlog predstojnika organa, pri katerem obstaja ustrezno prosto delovno mesto, sodniškega pripravnika na delo v smislu sklenitve delovnega razmerja iz prejšnjega odstavka najkasneje v petnajstih dneh po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Če je predlogov več, ima pripravnik pravico izbrati delovno mesto. Pripravnik, kateremu poziv ni bil vročen v roku iz prejšnjega odstavka, je prost obveznosti iz tega člena. Če sodniški pripravnik ne sklene delovnega razmerja na poziv iz drugega odstavka tega člena, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.”.

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: “Sodniški pripravnik se usposablja na sodiščih, in sicer: – tri mesece v kazenskem sodstvu, – pet mesecev v civilnem sodstvu, – štiri mesece v gospodarskem ali delovnem sodstvu.”.

V prvem odstavku 15. člena se pred besedo “diplomiranega” doda beseda “univerzitetnega”. Tretji odstavek se črta.

V prvem odstavku 17. člena se dodajo novi drugi, tretji in četrti stavek, ki se glasijo: “V času sodniškega pripravništva se mora pripravnik udeležiti obveznih oblik izobraževanja, določenih s programom sodniškega pripravništva. Obvezne oblike izobraževanja se izvajajo na sodiščih ter v Centru za izobraževanje v pravosodju. Sodniški pripravnik o svojem delu piše poročilo o delu.”. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “Sodniški pripravnik lahko pod nadzorstvom sodnika mentorja in ob soglasju strank, ki so navzoče, opravlja posamezna dejanja na glavni obravnavi, seji senata in drugem naroku.”. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo “dela” dodata besedi “in obveznih oblik izobraževanja”, za besedo “mnenje” pa se doda besedilo “oziroma potrdilo o opravljenih obveznih oblikah izobraževanja”. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo “o delu sodniškega pripravnika” nadomesti z besedilom “in potrdil iz prejšnjega odstavka”.

V tretjem odstavku 19. člena se beseda “ iz tretjega” nadomesti z besedilom “in potrdili iz četrtega”. V četrtem odstavku se za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: “Ta rok ne velja v primeru, ko kandidat v zahtevi za opravljanje izpita izrecno navede, da bi želel izpit opravljati kasneje.”. Dodata se nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: “Predsednik izpitne komisije lahko iz utemeljenih razlogov odloči o spremembi člana izpitne komisije, o čemer obvesti kandidata pred začetkom opravljanja ustnega dela izpita. Sodniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, mora v enem letu po zaključku pripravništva vložiti zahtevo za opravljanje izpita in pristopiti k izpitu, sicer izgubi pravico opravljati izpit. Minister, pristojen za pravosodje, lahko ta rok na prošnjo, vloženo iz utemeljenih razlogov pred potekom roka, podaljša največ za eno leto.”.

V prvem odstavku 20. člena se za besedo “zakona” doda besedilo “ali če je izgubil pravico do opravljanja izpita po šestem odstavku prejšnjega člena”.

Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi: “Za pripravo in oceno pisnega dela izpita se za vsako področje določita po dva člana izpitne komisije, ustni del izpita pa se opravlja pred šestčlansko komisijo.”.

V prvem odstavku 23. člena se črta drugi stavek. Drugi odstavek se črta.

25. člen se spremeni tako, da se glasi: “Pisni del izpita za posamezno področje zajema izdelavo sodne odločbe prve stopnje.”.

V prvem odstavku 26. člena se za prvim stavkom doda stavek, ki se glasi: “Pozitivno je ocenjena tista naloga, ki sta jo pozitivno ocenila oba člana izpitne komisije; če sta pozitivni oceni različni, velja povprečna ocena.”.

V prvem odstavku 27. člena se četrta, peta in šesta alinea spremenijo tako, da se glasijo: “– temelji gospodarskega prava, – temelji delovnega prava, – ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter temelji pravne ureditve Evropske unije.”. Tretji odstavek se črta.

Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi: Podrobnejšo vsebino in potek izpita predpiše minister, pristojen za pravosodje.”.

Tretji odstavek 28. člena se črta.

Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi: V mnenja in potrdila iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona, zapisnik o izpitu in pisni nalogi ima vpogled kandidat in pristojni organ v postopku izbire za sklenitev delovnega razmerja oziroma izvolitev ali imenovanje na funkcijo v pravosodnem organu.”.

30. člen se spremeni tako, da se glasi: “Zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja izpitov in opravljanja drugih nalog iz tega zakona vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov. Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravljajo pravniški državni izpit: – osebno ime; – datum in kraj rojstva; – stalno oziroma začasno prebivališče; – podatek o obliki sodniškega pripravništva, ki jo je opravljal kandidat pred izpitom; – podatek o višjem sodišču, na območju katerega se je kandidat usposabljal; – datum izpita; – podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja; – uspeh in ocene, dosežene na izpitu. Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno. Pri izdelavi statističnih analiz se smejo osebni podatki uporabljati in objavljati tako, da identiteta osebe ni razvidna.”.

Drugi in tretji odstavek 34. člena zakona se črtata.

Predsedniki višjih sodišč posredujejo ministru, pristojnemu za pravosodje, veljavne prednostne vrstne rede, sprejete do dneva uveljavitve tega zakona, z vsemi podatki po 10.a členu zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, uskladi pravilnik iz tretjega odstavka 14. člena zakona ter izda pravilnik iz 27.a člena zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za pravosodje, uskladi navodilo iz petega odstavka 17. člena zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Določbe četrtega odstavka 8. člena in 11.a člena zakona se uporabljajo za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje po uveljavitvi tega zakona. Določbe 8. člena tega zakona (14. člen zakona) in 10. člena tega zakona (17. člen zakona) ter prvega odstavka 11. člena tega zakona (tretji odstavek 19. člena zakona) se uporabljajo za osebe, ki začnejo opravljati sodniško pripravništvo po uskladitvi oziroma uveljavitvi pravilnika iz prvega odstavka prejšnjega člena. Določbe 13. člena tega zakona (21. člen zakona), 14. člena tega zakona (23. člen zakona), 15. člena tega zakona (25. člen zakona), 16. člena tega zakona (26. člen zakona) in 19. člena tega zakona (28. člen zakona) se uporabljajo za osebe, ki se prijavijo k opravljanju pravniškega državnega izpita po uskladitvi oziroma uveljavitvi pravilnika iz prvega odstavka prejšnjega člena. Za sodniške pripravnike, ki so zaključili pripravništvo pred uveljavitvijo tega zakona, začne teči rok iz šestega odstavka 19. člena zakona z dnem uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 104-01/92-1/11 Ljubljana, dne 28. maja 2003. EPA 781-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.