Uredba o vojaških uslužbencih

S to uredbo so za vojaške uslužbence v Slovenski vojski določeni pogoji in postopki za določanje razredov, napredovanje, zadržanje v napredovanju ter odvzem razreda. Izraz razred po tej uredbi pomeni v skladu z zakonom o obrambi oznako mesta vojaškega uslužbenca v vojaški organizaciji.

Vojaški uslužbenci so vojaške osebe, ki opravljajo pravne, kadrovske, tehnične, finančne, zdravstvene, informacijske, glasbene in druge podobne naloge v Slovenski vojski, določene s formacijami. S formacijami se določi vrsto del, potrebna splošna in posebna znanja, razrede, delovne izkušnje in druge pogoje ter osnovno usposabljanje za delo v vojski za formacijske dolžnosti, ki se popolnjujejo z vojaškimi uslužbenci. Vojaški uslužbenci lahko opravljajo izjemoma tudi delo na določenih delovnih mestih v Ministrstvu za obrambo, na katerih se v skladu z zakonom opravlja vojaška služba. Za formacijsko dolžnost oziroma dela, ki jih opravlja vojaški uslužbenec, se lahko določi le tista dela, za katera ni potrebna vojaška izobrazba.

Vojaški uslužbenec sklene pogodbo o zaposlitvi kot nižji ali višji vojaški uslužbenec glede na izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, to uredbo in formacijami Slovenske vojske. Vojaškemu uslužbencu se ob prvi razporeditvi na formacijsko dolžnost po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski pogojno določi razred vojaškega uslužbenca glede na izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev iz prejšnjega odstavka. Vojaškemu uslužbencu se potrdi razred po uspešno opravljenem osnovnem usposabljanju za delo v vojski. Razred za nižje vojaške uslužbence potrjuje načelnik Generalštaba Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: načelnik), za višje vojaške uslužbence razred potrjuje minister za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister) na predlog načelnika. Potrditev razreda vojaškemu uslužbencu ob prvi zaposlitvi, je izenačena s podelitvijo čina.

Določene formacijske dolžnosti vojaških uslužbencev se lahko opravljajo v treh nazivih oziroma razredih, če je tako določeno s formacijo. Vojaški uslužbenec se lahko imenuje na taki formacijski dolžnosti z ukazom v neposredno višji razred, če ima predpisano izobrazbo, zahtevane delovne izkušnje ter izpolnjuje druge pogoje, ki so določeni za ta razred v tej formacijski dolžnosti. Vojaški uslužbenec je lahko imenovan v eno stopnjo višji razred, kot je njegov osebni razred. Imenovanje v višji razred je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po Zakonu o obrambi.

Nižje in višje vojaške uslužbence imenuje na formacijske dolžnosti načelnik, vojaške uslužbence XV. razreda imenuje minister na predlog načelnika. Vojaški uslužbenec lahko napreduje v razredu, če izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in to uredbo. Vojaški uslužbenec napreduje v višji razred najpozneje v treh letih po izpolnitvi vseh predpisanih pogojev. Napredovanje nižjih vojaških uslužbencev potrjuje načelnik, napredovanje višjih vojaških uslužbencev potrjuje minister na predlog načelnika.

Razredi nižjih vojaških uslužbencev so primerljivi z naslednjimi čini: I. in II. razred sta primerljiva nazivu vojaka, III. razred je primerljiv s činom vodnik, IV. razred je primerljiv s činom višji vodnik, V. razred je primerljiv s činom štabni vodnik, VI. razred je primerljiv s činom višji štabni vodnik, VII. razred je primerljiv s činom praporščak, VIII. razred je primerljiv s činom višji praporščak.

Razredi višjih vojaških uslužbencev so primerljivi z naslednjimi čini: IX. razred je primerljiv s činom poročnik, X. razred je primerljiv s činom nadporočnik, XI. razred je primerljiv s činom stotnik, XII. razred je primerljiv s činom major, XIII. razred je primerljiv s činom podpolkovnik, XIV. razred je primerljiv s činom polkovnik, XV. razred je primerljiv s činom brigadir. Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za mornariške čine.

Nižji in višji vojaški uslužbenci lahko napredujejo v neposredno višji razred, če:

-        izpolnjujejo pogoje predpisane z zakonom, to uredbo in formacijo,

-        imajo v zadnjem ocenjevalnem obdobju pred napredovanjem najmanj službeno oceno »dober«, s tem da v zadnjih dveh ocenjevalnih obdobjih pred napredovanjem niso bili ocenjeni z oceno »negativen«,

-        so razporejeni na formacijsko dolžnost, za katero se zahteva višji razred kot ga imajo. Vojaški uslužbenec, pripadnik rezervne sestave, lahko napreduje v neposredno višji razred, če izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in je od njegovega zadnjega napredovanja preteklo najmanj tri leta.

Pri odločanju o napredovanju vojaških uslužbencev v neposredno višji razred se upošteva redna službena ocena. Vsebina službene ocene, pristojnosti in postopki za ocenjevanje se urejajo s pravili službe v Slovenski vojski ter pravilnikom o službeni oceni.

Nižji vojaški uslužbenec lahko napreduje v neposredno višji razred, če izpolnjuje z zakonom določene splošne pogoje in pogoje iz 8. člena te uredbe ter opravlja formacijsko dolžnost, za katero se zahteva višji razred, najmanj dve leti, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »dober« ali najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »odličen« ali »zelo dober«.

Višji vojaški uslužbenec IX. in X. razreda lahko napreduje v neposredno višji razred, če izpolnjuje z zakonom določene splošne pogoje in pogoje iz 8. člena te uredbe ter opravlja formacijsko dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji razred, najmanj dve leti, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »dober« ali najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »odličen« ali »zelo dober«. Višji vojaški uslužbenec XI. razreda lahko napreduje v neposredno višji razred, če izpolnjuje z zakonom določene splošne pogoje in pogoje iz 8. člena te uredbe ter opravlja formacijsko dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji razred, najmanj dve leti, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »dober« ali najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »odličen« ali »zelo dober«. Višji vojaški uslužbenec XII. razreda lahko napreduje v neposredno višji razred, če izpolnjuje z zakonom določene splošne pogoje in pogoje iz 8. člena te uredbe ter opravlja formacijsko dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji razred, najmanj dve leti, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »dober« ali najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »odličen« ali »zelo dober«. Višji vojaški uslužbenec XIII. razreda lahko napreduje v neposredno višji razred, če izpolnjuje z zakonom določene splošne pogoje in pogoje iz 8. člena te uredbe ter opravlja formacijsko dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji razred, najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »odličen«. Višji vojaški uslužbenec XIV. razreda lahko napreduje v neposredno višji razred, če izpolnjuje z zakonom določene splošne pogoje in pogoje iz 8. člena te uredbe ter opravlja formacijsko dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji razred, najmanj eno leto, če je bil v zadnjem ocenjevalnem obdobju ocenjen s službeno oceno »odličen«.

Postopki, pristojnosti, roki in organi za zbiranje predlogov za napredovanje vojaških uslužbencev v višje razrede so enaki, kot so določeni za poviševanje vojakov, podčastnikov in častnikov v Slovenski vojski. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se predlogi za izredna povišanja zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih ali zaradi invalidske upokojitve posredujejo Generalštabu Slovenske vojske, ko so izpolnjeni pogoji za takšno povišanje.

Vojaškemu uslužbencu se lahko v skladu z zakonom o obrambi in pravili službe v Slovenski vojski odvzame razred, če je obsojen zaradi kaznivega dejanja iz petega odstavka 63. člena zakona o obrambi oziroma katerega od kaznivih dejanj iz prvega odstavka 69. člena Zakona o službi v Slovenski vojski. O odvzemu razreda vojaškemu uslužbencu odloča minister.

Vojaškemu uslužbencu se lahko v skladu z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski kot disciplinski ukrep za težje kršitve vojaške discipline odvzame razred za eno stopnjo ali zadrži napredovanje v višji razred najmanj za dve in največ za pet let od dneva, ko je izrečeni ukrep zaradi kršitve vojaške discipline postal dokončen. O odvzemu razreda vojaškemu uslužbencu izda na podlagi dokončne disciplinske odločbe ugotovitveni sklep minister. Dokončna disciplinska odločba, s katero je bilo kot disciplinski ukrep izrečeno zadržanje napredovanja v višji razred, se pošlje organizacijski enoti Ministrstva za obrambo, ki je pristojna za vodenje evidenc o potrditvah, napredovanjih, zadržanjih v razredu ter odvzemih razreda vojaškim uslužbencem.

Potrditve razredov vojaških uslužbencev in napredovanj v višje razrede ter odvzem razreda vojaškemu uslužbencu se objavi v glasilu Slovenska vojska.

Evidenca o potrditvah, napredovanjih, zadržanjih v razredu ter odvzemih razredov vojaškim uslužbencem se vodi v skladu s predpisi o vojaški evidenci in s to uredbo.

Določbe te uredbe se smiselno uporabljajo za vojaške uslužbence, ki delajo na določenih delovnih mestih v Ministrstvu za obrambo, na katerih se opravlja vojaška služba. Minister določa in potrjuje razrede tem vojaškim uslužbencem, jih imenuje na delovna mesta ter potrjuje njihovo napredovanje.

Minister najkasneje do 30. 9. 2003 določi formacijske dolžnosti, ki se zasedajo z vojaškimi uslužbenci. Minister najkasneje do 31. 12. 2003 določi zahtevane dodatne oblike izobraževanja in usposabljanja za posamezne razrede vojaških uslužbencev.

Vojaškim osebam v Slovenski vojski, katerih dolžnost se s formacijami iz prejšnjega člena prevedejo v dolžnost vojaškega uslužbenca, pa dolžnost ob uveljavitvi te uredbe opravljajo najmanj dve leti, ni potrebno opraviti osnovnega usposabljanja za delo v vojski. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ni potrebno opraviti osnovnega usposabljanja za delo v vojski tudi osebam, ki so že opravile predpisano vojaško strokovno usposabljanje za vojaka, podčastnika ali častnika. Osnovnega usposabljanja za delo v vojski tudi ni potrebno opraviti osebi, ki je opravila primerljivo vojaško usposabljanje ali izobraževanje v tujini. Civilne osebe v Slovenski vojski, katerih dolžnosti se s formacijami iz prejšnjega člena prevedejo v dolžnost vojaških uslužbencev, morajo opraviti osnovno usposabljanje za delo v vojski v enem letu od prevedbe na dolžnost vojaških uslužbencev.

Vojaške formacijske dolžnosti ali dolžnosti, ki jih opravljajo civilne osebe v Slovenski vojski, se prevedejo do 31. 12. 2003 v formacijske dolžnosti vojaških uslužbencev z upoštevanjem primerljivega formacijskega čina iz 5. in 6. člena te uredbe ter količnika za določitev plače ali plačnega razreda. Že zaposlenim na formacijskih dolžnostih iz prejšnjega odstavka, se določi in potrdi razred vojaškega uslužbenca, ki je primerljiv s formacijsko določenim činom, če izpolnjujejo pogoje glede zahtevane splošne izobrazbe. Vojaški uslužbenci iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, po prevedbi med vojaške uslužbence ne morejo napredovati v višji razred, dokler ne izpolnijo vseh predpisanih pogojev za napredovanje.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.