Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Jelšane

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije sprejme lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Jelšane (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje, pod številko projekta 641/02-C, v aprilu 2003.

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem uredbe.

Lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del. Tekstualni del lokacijskega načrta obsega: a)     uredbo o lokacijskem načrtu; b)     obrazložitev lokacijskega načrta z naslednjo vsebino:

-  opis prostorskih pogojev za realizacijo,

-  opis prometno tehničnih rešitev,

-  pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,

-  ureditev komunalne in energetske infrastrukture,

-  seznam objektov, predvidenih za rušitev ali odkup,

-  opis prostorskih rešitev v zvezi z varovanjem naravnega in bivalnega okolja,

-  rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,

-  seznam parcel,

-  oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-  etape izvajanja lokacijskega načrta; c)     soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij; d)     seznam koordinat lomnih točk meje. Grafični del lokacijskega načrta obsega:

-        pregledno situacijo v merilu 1:25000,

-        pregledno situacijo v merilu 1:5000,

-        izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije v merilu 1:250000,

-        izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica v merilu 1:5000,

-        situacijo obstoječega stanja v merilu 1:500,

-        katastrski načrt v merilu 1:1250,

-        obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel v merilu 1:500,

-        ureditveno situacijo v merilu 1:500,

-        situacijo komunalne in energetske infrastrukture v merilu 1:500,

-        karakteristični vzdolžni profil v merilu 1:1000/100,

-        karakteristični prečni profil v merilu 1:250,

-        tehnične elemente za zakoličenje v merilu 1:500.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel v naslednji katastrski občini: a)     območje mednarodnega mejnega prehoda z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami: k.o. Jelšane: 461/9, 465/1, 465/3, 467, 468, 469, 470, 471, 472/2, 473/1, 474/1, 475/1, 476/1, 482/2, 483/2, 484/1, 485/1, 485/2, 485/3, 486, 487, 489/1, 489/2, 490/1, 491/3, 501/3, 502/1, 504, 506/1, 506/2, 506/3, 507/1, 507/2, 508/1, 508/2, 508/3, 512/1, 512/3, 513/1, 513/4, 513/5, 514/1, 514/4, 515/1, 515/3, 516/1, 516/2, 517/2, 518/1, 528/1, 528/7, 528/8, 3294/3, 3294/4, 3302/2, 3302/3, 3302/4, 3303/2, 3303/4, 3304/3, 3304/4, 3311/2, 3312/1, 3312/3, 3312/4, 3312/5, 3312/6, 3312/7, 3317, 3318/1, 3319, 3320, 3321/1, 3321/2, 3322/1, 3322/2, 3322/3, 3322/4, 3323/1, 3324/2, 3324/3, 3326, 3328/1, 3328/2, 3329, 3330/1, 3330/2, 3331, 3332/1, 3332/2, 3333/1, 3333/2, 3334, 3336/1, 3336/2, 3336/3, 3336/4, 3336/5, 3337/1, 3338/1, 3338/2, 3341/3, 3342/1, 3342/2, 3342/3, 3342/4, 3346/2, 3348/2, 3352/2, 3354/2, 3354/3, 3355/1, 3356/1, 3356/3, 3358/1, 3358/2, 3359/1, 3359/2, 3360/1, 3360/2, 3360/3, 3360/4, 3360/5, 3360/6, 3360/7, 3360/8, 3361/1, 3362/1, 3363/1, 3363/2, 3364/3, 3366/3, 3366/5, 3367/2, 3368, 3369, 3370/2, 3370/3, 3371/2, 3372/3, 3373/2, 3524/3, 3524/11, 3525/3; b)     območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture, ki ga zahteva gradnja mednarodnega mejnega prehoda: k.o. Jelšane: 528/2 (priključitev na obstoječi vodovod), 3346/1, 3348/1, 3402, 3404 (za elektro priključek – zemeljska kanalizacija).

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-        območje izstopnega in vstopnega platoja za potniški in blagovni promet,

-        območje za objekte policije, carine, inšpekcij (veterina, fitosanitarna, zdravstvena), špedicije in spremljajoče objekte,

-        območje ureditve prometnih površin,

-        območje ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,

-        območja prestavitev komunalnih, energetskih, teleprenosnih in ostalih infrastrukturnih naprav in napeljav.

Objekti v sklopu mejnega prehoda so namenjeni kontroli in pregledu oseb in blaga potniškega in blagovnega prometa v in iz države in spremljajočim dejavnostim. To so objekt policije, carine, veterinarske, fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije, špedicije, sanitarni objekt in menjalnica. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi krajinski načrt, predvsem pa oblikovalske rešitve v zvezi z oblikovanjem reliefa, urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin v obcestnem prostoru.

Vstopni in izstopni plato za potniški in blagovni promet je razširitev obstoječe glavne ceste G6/0343 na ca. 45 m na severni oziroma na ca. 28 m na južni strani. Na severni strani mejnega prehoda je na platoju predviden srednji, dvignjeni ločilni otok dolžine ca. 85 m, širine 1,25 m. Vstopni plato za potniški promet obsega tri steze. Prva steza (ob objektu J1) je širine 6,35 m, ostali dve pa širine 3 m. Med stezami so prometni otoki s kabinami dimenzije 2 × 2 m. Vstopni plato za blagovni promet obsega dve stezi za kamione širine 3,50 m, vmesni ter stranski (ob objektu J1) prometni otok višine 0,90 m s kabinama za carinsko in policijsko kontrolo. Na začetku steze je portal za ugotavljanje morebitne radiacije, na vzhodni stezi pa je vgrajena tehtnica za kontrolo teže vozil. Za stezama je predvidena steza za vračanje vozil, za njo pa plato za parkiranje kamionov (36 parkirnih mest) ter ločen plato z 2 m visokim zidom za parkiranje kamionov (6 parkirnih mest) z nevarnimi snovmi. Izstopni plato za potniški promet obsega štiri steze, od katerih je skrajno desna namenjena avtobusom in je širine 3,50 m, ostale tri so širine 3 m. Med stezami so prometni otoki s kabinami dimenzije 2 × 2 m. Izstopni plato za blagovni promet obsega 19 parkirnih mest za kamione z obojestransko cesto in direktno stezo širine 3,50 m za prevoz kamionov do kontrole carine in cesto za vračanje kamionov, izvozno stezo za kamione širine 3,50 m, prometni otok višine 0,90 m s kabinami za carinsko in policijsko kontrolo ter parking za službena vozila. Južno od platoja je parkirišče za osebna vozila zaposlenih (41 parkirnih mest). V sklopu objekta za veterinarsko službo so 3 parkirišča za vzvratno parkiranje kamionov hladilnikov in dva pasova za vzdolžno ustavljanje kamionov. Pred izvozom iz platoja je objekt carine, fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije s 7 čelnimi parkirnimi mesti za službena vozila in objekt za detajlni pregled vozil. Med objektoma je nadstrešnica s tremi stezami za kamione širine 3,50 m z vmesnim prometnim otokom višine 0,90 m s kabino za carinsko kontrolo. Na vstopnem platoju je predvidenih tudi 6 vzdolžnih parkirnih mest za potrebe carine in policije. Izven ograjenega območja platoja je na severovzhodni strani ob obodni cesti, ki hkrati služi dovozu in dostopu na sosednje parcele, predvidenih 10 čelnih parkirnih mest ob objektu J20 ter 27 vzdolžnih parkirnih mest za zaposlene (skupaj 37 parkirnih mest). Vse prometne steze so ustrezno varovane z rampami ter opremljene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

Odbojne ograje na cestah, priključnih rampah in ob platojih so v kovinski izvedbi višine 0,75 m. Izjemoma je dopustna izvedba betonskih odbojnih ograj. Cestni objekti (prepusti), cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Protihrupne ograje je mestoma predvideno ozeleniti s popenjavkami.

Objekti so zasnovani samostojno ali skupaj z nadstrešnicami preko prometnih površin. Etažnost objektov je pritličje (P) ali pritličje in nadstropje (P+1). Kota pritličja objektov je na koti ca. 0,12 m nad koto vozišča. Konstrukcija objektov je jeklena (vertikalni stebri in horizontalni nosilci, jekleni okvirji), sidrana v armirano betonske temelje. Medetažna konstrukcija je Hi bond plošča. Ostrešje je iz jeklenih nosilcev s podkonstrukcijo za kritino. Streha je kovinska (Fe barvna trapezasta pločevina). Fasada je toplotno izolirana, prekrita s prefabriciranimi kovinskimi ali drugačnimi (PVC, umetni kamen) ploščami (paneli). Zunanja okna in vrata so kovinska (Fe prašno barvani profili) s termopan zasteklitvijo. Nadstrešnice so konstrukcijsko samostojni objekti s stebri na otokih med voznimi pasovi. Svetli profil nadstrešnic je 4,70 m nad koto vozišča. Streha je ravna oziroma dvo ali večkapnica z minimalnim naklonom. Objekti, namenjeni policiji, carini, fitosanitarni in zdravstveni inšpekciji:

-        Objekt z oznako J1 – v objektu bodo delovni, skladiščni in pomožni prostori carine in policije, prostori za pregled, zaslišanje in deportacijo potnikov, garaža za pregled vozil, skupni, sanitarni in pomožni prostori. Tlorisne dimenzije objekta so 56,90 × 12,60 m. Etažnost objekta je pritličje in nadstropje (P+1). Višina objekta je ca. 8,90 m;

-        Nadstrešnica z oznako JN1 – tlorisna dimenzija nadstrešnice je 51,50 × 37,80 m. Na vzhodni strani nadstrešnica sega do objekta J1, sicer pa jo podpirajo tri vrste s po 5 stebri, na razdalji (rastru) 12,25-12,50-12,50-9,25 m med stebri in 15,00 m med vrstami. Pod nadstrešnico je šest otokov med prometnimi pasovi, izmenično širine 4 in 2,50 m. Otoki imajo dvignjene zaokrožene končne dele v dolžini 5,50 m, na vmesnem delu na nivoju cestišča pa sta po dve kabini za policijo in carino v razmaku 12 m. Sedmi otok širine 2,50 m ob prometnem pasu za tovornjake širine 3,50 m je dvignjen 0,90 m, na njem pa so ena kabina za carino in dve za policijo;

-        Nadstrešnica z oznako JN10 – tlorisna dimenzija nadstrešnice je 14,60 × 37,50 m. Podpira jo 6 stebrov na razdalji (rastru) 15 m in v dveh vrstah na razmaku 6 m. Pod nadstrešnico sta dva dvignjena otoka (+0,90 m) ob dveh prometnih pasovih s po dvema kabinama za policijo in carino. Na desnem prometnem pasu sta mostna in osna cestna tehtnica;

-        Objekt z oznako J4 – namenjen je kontroli blagovnega prometa pri izstopu. V objektu bodo delovni, skladiščni in pomožni prostori carine z direktnim zunanjim dostopom, prostori kontrolorjev in inšpektorjev, skupni, sanitarni in pomožni prostori. Tlorisne dimenzije objekta so 12,40 × 24,30 m. Etažnost objekta je pritličje (P). Višina objekta je ca. 5,30 m. Na severni strani se objekt stika z objektom J17;

-        Nadstrešnica z oznako JN4 – tlorisna dimenzija nadstrešnice je 16 × 24,40 m. Podpirajo jo tri vrste s po 3 stebri, na razdalji (rastru) 6,60-9,15 m. Pod nadstrešnico je dvignjen otok (+0,90 m) med prometnima pasovoma z eno kabino za carino. Nadstrešnica leži ob vzhodni strani objekta J4;

-        Objekt z oznako J14 – namenjen je kontroli blagovnega prometa pri vstopu. V objektu bodo delovni, skladiščni in pomožni prostori carine, fitosanitarne in zdravstvene inšpekcije, prostori kontrolorjev in inšpektorjev, skupni, sanitarni in pomožni prostori. Tlorisne dimenzije objekta so 12,50 × 24,50 m. Etažnost objekta je pritličje (P+1). Višina objekta je ca. 9 m;

-        Objekt z oznako J20 – namenjen je kontroli – detajlni pregled blagovnega prometa pri vstopu. V objektu bodo delovni, skladiščni in pomožni prostori carine in delavnica (garaža) za pregled vozil ter prostori za stranke v postopku. Prostor je namenjen tudi za detajlne fitosanitarne inšpekcijske preglede. Tlorisne dimenzije objekta so 15,50 × 24,50 m. Etažnost objekta je pritličje (P). Višina objekta je ca. 7,40 m;

-        Nadstrešnica z oznako JN18 – tlorisna dimenzija nadstrešnice je 16,50 × 24,50m. Podpira jo 9 stebrov, v treh vrstah na razdalji (rastru) 9,80-6,30 m med stebri in 9,50 m med vrstami. Pod nadstrešnico je en dvignjen otok (+0,90 m) med prometnimi pasovi z eno kabino za carino. Objekt veterinarske inšpekcije:

-        Objekt z oznako J15 – namenjen je kontroli blagovnega prometa pri vstopu. V objektu bodo delovni, skladiščni in pomožni prostori veterinarske inšpekcije, skupni, sanitarni in pomožni prostori. Prostori so razdeljeni v štiri funkcionalne sklope: pisarniško administrativni del, pregledni prostor in hlajena skladišče – čisti del, pregledni prostor in hlajena skladišča – nečisti del in pregledni prostor – male živali. Na zahodni strani bosta dva prizidka namenjena razkladanju blaga. Vhodi v objekt bodo z vzhodne in zahodne strani, na severni strani in ob prizidkih bodo rampe za razlaganje/nalaganje kamionov. Tlorisne dimenzije objekta so 47,80 × 14,20 m (glavni objekt) ter 8,60 × 5,70 in 12,20 × 4,60 m (dodana objekta – prizidek) ter pokriti zunanji del na vzhodni, zahodni in severni strani objekta – nadstrešek širine ca. 1,70 m. Etažnost objekta je pritličje (P). Višina objekta je cca 6,80 m, prizidkov pa 4,50 m. Objekta špedicijskih služb:

-        Objekt z oznako J16 – Namenjen je špedicijskim službam pri vstopu v državo. V objektu bodo delovni, skupni, sanitarni in pomožni prostori za potrebe špedicijskih služb. Vhoda v objekt sta z južne in severne strani. Tlorisne dimenzije objekta so 18,50 × 10 m. Etažnost objekta je pritličje in nadstropje (P+1). Višina objekta je ca. 9 m;

-        Objekt z oznako J17 – Namenjen je špedicijskim službam pri izstopu iz države. V objektu bodo delovni, skupni, sanitarni in pomožni prostori za potrebe špedicijskih služb. Vhod v objekt je z vzhodne strani. Tlorisne dimenzije objekta so 18 × 7,40 m. Etažnost objekta je pritličje (P). Višina objekta je ca. 4,80 m. Objekt se na južni strani stika z objektom J4. Ostali objekti:

-        Sanitarni objekt – objekt z oznako J13 – namenjen je za ureditve sanitarij za obiskovalce. Objekt ima ločen sanitarni sklop za moške in ženske. Vhodi v objekt bodo z vzhodne in zahodne strani. Tlorisne dimenzije objekta so 16 × 7,60 m. Etažnost objekta je pritličje (P). Višina objekta je ca. 4,80 m;

-        Menjalnica – objekt z oznako J19 – objekt je namenjen za ureditve menjalnice in javnih sanitarij za obiskovalce. Objekt ima delovne in pomožne prostore menjalnice ter ločen sanitarni sklop za moške, ženske in invalide. Vhodi v objekt bodo z jugozahodne strani (v menjalnico) in iz jugovzhodne strani (v sanitarije). Tlorisne dimenzije objekta so 16,00 × 7,20 m, na jugovzhodni strani objekta je nadstrešek širine ca. 1,50 m. Etažnost objekta je pritličje (P). Višina objekta je ca. 4,50 m.

Relief bo oblikovan v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo v nagibu 1:1,5 ali položneje z zaokroženim iztekom v okoliški teren. Na mestih, kjer so vkopi v kamnit (skalnat) teren, so brežine bolj strme, robovi (spodnji, gornji) pa ostri. Brežine so zatravljene, zasajene z grmovnicami ali drevjem. Prometne površine (ceste, plato, parkirne površine, deviacije obstoječih lokalnih cest in pot) in ostale proste površine mednarodnega mejnega prehoda se mora oblikovati skladno z obstoječim stanjem oziroma v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izgradnji in drugih ureditvah ostanejo brez funkcije, se mora rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji) oziroma v nadomestne biotope. Med gradnjo se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozd, živice, posamezne skupine dreves, kmetijske površine). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije s predčasno premeno drevesnih vrst in načrtnim preoblikovanjem pasu širine 6–8 m.

Zaradi gradnje mednarodnega mejnega prehoda se vodni režim na vplivnem območju ne bo poslabšal. Na obravnavanem območju ni večjih površinskih odvodnikov. Območje se nahaja na kraškem terenu, kjer je prepustnost terena za vodo zelo velika. Investitor bo na obravnavanem in kontaktnem območju izvedel potrebne ukrepe za spremljanje vplivov gradnje in obratovanja na kraške vode:

-        preučevanje kraškega površja, ki se razkrije med gradnjo,

-        preučevanje epikraškega dela vodonosnika,

-        preučevanje zgodovine izrabe kraškega površja,

-        preučevanje kraških voda. V povirju eventuelno odkritega vodnega vira je potrebna preučitev s sledilnim preizkusom.

Za potrebe objektov in hidrantnega omrežja se mora zgraditi novo vodovodno mrežo, ki se v severovzhodu in jugozahodu navezuje na obstoječi vodovod ∅ 100, ki v smeri severovzhod-jugozahod prečka obravnavano območje. Vodovod V1 se navezuje na obstoječi vodovod na zahodu in na jugu območja. Na njega sta priključena objekta J4 in J17. Skupna dolžina je ca. 354 m. Od njega se odcepi v obliki zanke vodovod V1.1 dolžine ca. 205 m, na katerega sta priključena objekta J13 in J14. Vodovod V2 se navezuje na V1 oziroma V 1.1 ter na obstoječi vodovod na severovzhodu območja. Na njega sta priključena objekta J20 in J19. Skupna dolžina je ca. 185 m. Vodovod V3 se navezuje na V2. Na njega se navezujejo objekti J1, J15 in J16. Skupna dolžina je ca. 300 m. Razvod zunanje hidrantne mreže je izdelan iz NL cevi DN 100, predvideni zunanji razvod za potrebe objektov pa iz NL cevi DN 80.

Za odvod odpadnih vod in odvodnjavanje je treba zgraditi ločen kanalizacijski sistem za odpadne (fekalne) vode, meteorne vode iz streh objektov in iz utrjenih prometnih površin. Meteorne vode iz utrjenih površin bodo speljane preko požiralnikov in vodotesnih PVC cevi ali preko vodotesnih odvodnih jarkov v ustrezno dimenzionirane koalescentne oljne lovilce in peskolove ter dalje v ponikovalnico. Meteorne vode iz streh objektov bodo speljane v meteorno kanalizacijo. Ta bo skupaj z zalednimi meteornimi vodami speljana v ponikovalnico. Za odvodnjavanje odpadnih komunalnih (sanitarno-fekalnih) vod bo zgrajen ločen sistem kanalizacije iz ustrezno dimenzioniranih, vodotesnih PVC cevi s tesnjenimi stiki in biološko čistilno napravo z oznako 23, tipa B280, kapacitete 140 EE. Nastalo blato bo črpano 2- do 3-krat letno ter odpeljano oziroma deponirano na ustrezni deponiji. Pri spuščanju neonesnaženih in prečiščenih meteornih in fekalnih voda je treba upoštevati uredbo, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja in pravilnik, ki določa minimalne tehnične in druge pogoje za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil.

Na mednarodnem mejnem prehodu se v okolje spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe, ki določa emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja in pravilnika, ki določa minimalne tehnične in druge pogoje za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. Za odvodnjavanje meteorne vode s prometnih površin bodo zgrajeni trije ločeni sistemi kanalizacije iz ustrezno dimenzioniranih, vodotesnih PVC cevi s tesnjenimi stiki ter lovilci olj velikosti ca. 4,60 × 2,50 m, kapacitete 96 l/sek oziroma velikosti ∅ 200 kapacitete 15 l/sek. Opremljeni bodo s koalescentnim vložkom, ki ustreza predpisom. Pri iztoku iz lovilca olj bo nameščen kontrolni jašek za odvzem vzorcev. Po končani gradnji ter pred obratovanjem bo izveden preizkus vodotesnosti. Meteorna kanalizacija na delu parkirišča tovornih vozil za prevoz nevarnega blaga mora biti izvedena vodotesno, preko 25 m3 lovilne sklede, ki mora biti iz materialov odpornih na delovanje kemičnih snovi oziroma na nevarne snovi v parkiranih tovornih vozilih. Lovilna posoda s parkirišča za vozila z nevarnimi snovmi mora biti povezana s kanalizacijo preko lovilca olj in mora imeti zasun za hitro zapiranje v primeru izlitja nevarne snovi. Na sistem odvodnjavanja niso priključeni niti iztoki sanitarno – fekalnih niti drugih onesnaženih (tehnoloških) vod. Skladno s pravilnikom, ki določa prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje je obvezno določiti smernice (navodila) za izvedbo prvih meritev odpadnih vod oziroma monitoringa za potencialno onesnažene meteorne vode na iztoku iz koalescentnih lovilcev olj kakor za odpadne komunalne (fekalne) vode na iztoku iz biološke čistilne naprave.

Visokonapetostni vodi – za potrebe oskrbe obravnavanega območja z električno energijo se zgradi srednjenapetostni elektro priključek iz obstoječega 20 kV daljnovoda na zahodu. Od tega daljnovoda se mora zgraditi zemeljska kanalizacija, v skupni dolžini ca. 150 m, do nove transformatorske postaje. Predvidena transformatorska postaja z oznako 22 bo severno ob objektu J1, moči 400 kVA z možnostjo povečave na 630 kVA. Vgrajen bo suhi transformator ustrezne moči. Ob transformatorski postaji bo, za primer izpada omrežne napetosti, zgrajen dizelsko-generatorski agregat, dimenzioniran za priključitev nujnih porabnikov. Ocenjena moč je 80 kVA. Vgrajen bo rezervoar za gorivo s kapaciteto za 8 urno obratovanje ter ustrezna ostala oprema. Investitor mora zagotoviti, da se v času gradnje v vplivnem območju daljnovoda izvajajo varnostni ukrepi zaradi preprečitve dotika delovnih naprav s faznimi vodniki, da ne pride do faznih preskokov med vodniki in delovnimi napravami in da dovoljen doseg delovnih naprav ne presega 5,5 m ter da je zagotovljena minimalna varnostna razdalja 3 m. Nizkonapetostni vodi – od predvidene transformatorske postaje je predvidena gradnja NN razvoda do posameznih objektov. Ta bo izvedena v ustrezni kabelski kanalizaciji do glavnih elektro omar na objektih.

Na mednarodnem mejnem prehodu se s sistemom javne razsvetljave ustrezno razsvetli izstopni in vstopni plato za potniški in tovorni promet, ceste, parkirišča ter ostale proste površine:

-        vstopni plato za blagovni promet oziroma parkirišče za tovornjake bo osvetljeno z dvema svetilkama višine 15-20 m;

-        izstopni plato za blagovni promet oziroma parkirišče za tovorna vozila bo osvetljeno z dvema svetilkama višine 15-20 m;

-        vstopno/izstopni plato za potniški promet bo osvetljen s 6 svetilkami na severni strani objekta J1, postavljenimi v sredinsko zelenico in 2 svetilkama na južni strani objekta J1;

-        prometne površine na vzhodnem robu obravnavanega območja (cesta za tovorni promet na vstopnem delu, parkirišča za osebna vozila) bodo osvetljene z 20 svetilkami;

-        prometne površine na zahodnem robu obravnavanega območja (cesta za tovorni promet na izstopnem delu, parkirišča za osebna vozila) bodo osvetljene s 13 svetilkami. Napajališče razsvetljave bo iz predvidenega nizkonapetostnega omrežja.

Na območju mednarodnega mejnega prehoda bo zgrajen optični telekomunikacijski kabel, na katerega se bodo navezali predvideni objekti. Kabel bo potekal v projektiranem jašku do objekta J1, od tu pa do ostalih objektov ter do meje z Republiko Hrvaško. Predvideno je telekomunikacijsko omrežje (IKS – integrirani komunikacijski sistem), ki bo povezovalo vse objekte na lokaciji in bo omogočalo prenos različnih signalov za potrebe računalniških mrež, telefonije, tehničnega varovanja, vodenja in nadzora kontrole prometa, upravljanja stavb, strojev in naprav. Strukturo komunikacijskega sistema sestavljajo komunikacijska vozlišča po objektih in njihove medsebojne optične, parične in koaksialne hrbtenične kabelske povezave. Predvidena tehnična rešitev omogoča implementacijo različnih omrežij, njihovo povezovanje, integracijo in nadzor. Zasnova sistema predvideva avtonomnost posameznih pravnih subjektov ne glede na njihovo lokacijo oziroma razpršenost po objektih. Torej predvidena je popolna fizična ločitev komunikacijske opreme in možnost direktne priključitve vsakega prej omenjenega pravnega subjekta na javno TK omrežje.

Na mednarodnem mejnem prehodu ni obstoječega plinovodnega omrežja. Za energetsko oskrbo objektov (ogrevanje, prezračevanje, priprava sanitarne tople vode) se mora zgraditi interno plinsko omrežje. Predvidena je gradnja vkopanih plinskih kontejnerskih postaj za vsak objekt posebej. Od postaje do objekta bo podzemna instalacija izvedena iz PE cevi. Zunanja plinska instalacija ter plinski priključki bodo zaključeni z glavno požarno pipo v omarici na fasadi objekta.

Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin se mora preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Mora se predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah. Odstranjena prst se mora odstraniti in deponirati ter uporabiti za humusiranje brežin nasipov in vkopov, poškodovanih in manjvrednih tal. S sanacijo se mora pričeti že med gradnjo. Prst se mora odstraniti in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kvalitetnim materialom. Med gradnjo je obvezno voditi evidenco o mestih in količinah odstranjene prsti, o začasnih deponijah ter o nadaljnji uporabi. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.

Investitor mora zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in v času obratovanja. V ta namen je po vzhodnem in zahodnem robu mednarodnega mejnega prehoda predvidena gradnja poljske poti širine do 4 m v makadamski izvedbi. Investitor mora v času gradnje zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine ter ravnati z rodovitno prstjo skladno s prejšnjim členom. Po končani gradnji mora investitor zagotoviti izvedbo kmetijsko prostorskih in ureditvenih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.

Na obravnavanem območju ni evidentiranih gozdnih zemljišč. V obrobju je več zaraščenih zemljišč, ki so predvidena za sečnjo oziroma čiščenje. Preprečiti se mora vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zemeljska dela se morajo izvajati v največji meri v času mirovanja vegetacije. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet rob in na novo ustvarjene preseke se mora pričeti sanirati že v času gradnje. Robove zarasti je treba čimprej sanirati z novo oblikovanim gozdnim robom s predčasno premeno drevesnih vrst širine 6 do 8 m. Za obnovo robov in nadomestne zasaditve se mora izdelati podrobni izvedbeni načrt, ki mora vsebovati izbiro in razpored vrst, velikost sadilnega materiala in načine vzdrževanja teh površin. Obstoječe poti in gozdne vlake je treba ustrezno prestaviti in povezati z obstoječim prometnim omrežjem.

Zaradi vpliva mednarodnega mejnega prehoda na naravne vrednote mora investitor med gradnjo in v času obratovanja mednarodnega mejnega prehoda zagotoviti ukrepe za zavarovanje flore in vegetacije, favne in biotopov, in sicer:

-        kartiranje habitatnih tipov na območju predvidenih posegov,

-        izvedbo zemeljskih del znotraj načrtovanih gabaritov mednarodnega mejnega prehoda in uporaba obstoječih cest in poti za prevozna sredstva v času gradnje,

-        zasaditev avtohtonih in za rastišče značilnih rastlin, tako po rastlinskih vrstah kot po obsegu,

-        občasen geološki nadzor in krasoslovno spremljavo gradnje,

-        v primerih, če se odkrijejo objekti geološke naravne vrednote (paleontološke, strukturne, mineraloške), občasen geološki nadzor na celotnem območju gradnje. V primeru najdb, je o tem treba obvestiti strokovno službo za ohranjanje narave, ki poda smernice glede ohranjanja naravne vrednote. Dokumentacijo se mora posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Za zmanjšanje vpliva mednarodnega mejnega prehoda na naravne in sonaravne habitate mora investitor med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti:

-        izvedbo zemeljskih in vseh ostalih del znotraj načrtovanih gabaritov mednarodnega mejnega prehoda, tako da ne bo dodatnih posegov, dodatnih transportnih poti in deponij v naravo,

-        uporabo obstoječih cest in poti na naravovarstveno vrednejših območjih, za transportne poti v času gradnje,

-        izvedbo zemeljskih in vseh ostalih del bo po možnosti izven življenjsko pomembnih obdobij živali, v spomladanskem času razmnoževanja, v času gnezdenja ptic in migracij živali,

-        ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestrih vegetacijskih sestojev z zasaditvijo avtohtonih vrst,

-        izvedbo ukrepov, s katerimi bo vnaprej preprečen odtok strupenih, nevarnih ali kako drugače škodljivih snovi s prometnih površin v okolje,

-        zaradi uničenja submediteransko-ilirskih suhih travnikov, v sodelovanju s pristojno naravovarstveno službo ter v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, nadomestno površino (travnik istega tipa) ter zagotoviti njeno primerno rabo.

Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine mora investitor zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na območju mednarodnega mejnega prehoda, oziroma na vseh lokacijah, kjer so predvidena kakršna koli zemeljska dela. V primeru arheoloških najdb se mora zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki. V primeru izjemnih arheoloških najdb se morajo, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo arheološke dediščine, prilagoditi tehnične rešitve predvidenih posegov, oziroma spremeniti tisti del prostorske ali tehnične rešitve, ki bi utegnila škoditi arheološki dediščini. Med gradnjo mednarodnega mejnega prehoda mora investitor zagotoviti stalen arheološki nadzor. Mednarodni mejni prehod se mora urediti tako, da:

-        se ohranja oblikovanost brežin, ki zagotavlja ustrezno vključitev platoja v teren,

-        se ohranja niveleta glavne ceste,

-        se ohranjajo značilni elementi urbane in krajinske strukture,

-        se ohranja obstoječa zarast,

-        se po posegu v prostor območje sanira s krajinskimi prvinami, značilnimi za obravnavani prostor.

Območje mednarodnega mejnega prehoda se razvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Mejna dnevna raven hrupa je 85 dB, mejna nočna raven hrupa pa 70 dB, oziroma 64 dB dnevna in 54 dB nočna raven hrupa, po uredbi, ki ureja hrup zaradi cestnega ali železniškega prometa. Na osnovi prometnih obremenitev za obdobje do leta 2014, skladno z uredbo, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju, in z uredbo, ki ureja hrup zaradi cestnega in železniškega prometa, ter na osnovi opravljenih meritev pričakujemo, da dnevna raven hrupa ne bo presegla mejnih ravni hrupa. V primeru presežene ravni nočnega hrupa se mora ščititi obstoječi stanovanjski objekt s primerno protihrupno zaščito (nasip, protihrupna ograja). Po končani gradnji ni predvidenih aktivnih in pasivnih ukrepov za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom, razen za objekte služb mednarodnega mejnega prehoda. Navedeni objekti morajo biti izvedeni v skladu s pravilnikom, ki določa tehnične ukrepe in pogoje zvočne zaščite stavb.

Za preprečitev prekomernega onesnaževanja zraka med gradnjo, se mora upoštevati primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče (asfaltiranje, močenje makadama, omejitve hitrosti). Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projektne dokumentacije in predloži v potrditev inšpekcijski službi pred začetkom gradnje.

Načrtovana transformatorska postaja mora biti izvedena v skladu z uredbo, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju, kjer so določene mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti kot posledica obratovanja ali uporabe nizkofrekvenčnih in visokofrekvenčnih virov sevanja za I. in II. območje stopnje varstva pred sevanjem.

Zaradi velike požarne ogroženosti naravnega okolja (kraško okolje) mora izvajalec med gradnjo upoštevati določbe uredbe, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju. Požarna varnost objektov na mednarodnem mejnem prehodu je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest, izgradnja vodovoda in hidrantnega omrežja pa zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Vsi objekti in naprave se opremijo z napravami za odkrivanje in javljanje požara ter z napravami in sredstvi za začetno gašenje požara. V primeru požara in drugih nesreč so zagotovljene površine za varen umik ljudi in živali na utrjene površine ter na površine v okolici. Na mednarodnem mejnem prehodu se označijo poti za evakuacijo v primeru požara ali druge nesreče. Za primer razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, se mora pred začetkom obratovanja mednarodnega mejnega prehoda pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev. Lovilna posoda s parkirišča za vozila z nevarnimi snovmi mora biti povezana s kanalizacijo preko lovilca olj in mora imeti zaporni organ za hitro zapiranje v primeru izlitja nevarne snovi. Poleg tega so ob prometnih površinah načrtovane odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi izven območja prometnih površin oziroma izven območja kontrolirane odvodne.

Komunalni odpadki na mednarodnem mejnem prehodu se zbirajo v tipskih zabojnikih, ki se redno praznijo, odpadki pa organizirano odvažajo na za to določeno deponijo komunalnih odpadkov. Odpadki iz fitosanitarnega in veterinarskega objekta se obravnavajo kot posebni odpadki ter se zbirajo ločeno. Odvažajo se v skladu s pravilnikom, ki določa ravnanje z odpadki. Blato iz čistilne naprave se mora odvažati na ustrezno čistilno napravo oziroma deponijo.

Zaradi gradnje mednarodnega mejnega prehoda se ruši naslednje objekte:

-        stanovanjsko poslovni objekt (gostišče) na parceli št. 3341/3, k.o. Jelšane,

-        sedemnajst objektov mednarodnega mejnega prehoda, obstoječa nadstrešnica in obstoječa TP na parcelah št.: 470, 476/1, 482, 483, 484/1, 485/1, 485/3, 489/1, 3361, 3362, 3363/2, 3364/1, 3366/3 in 3369, k.o. Jelšane. Za odlaganje odpadkov, nastalih pri rušitvah in odstranitvi obstoječih objektov in naprav, mora investitor pridobiti dovoljenje za odlaganje gradbenih odpadkov na komunalni deponiji oziroma pridobiti dovoljenje za odlaganje gradbenih odpadkov na drugi ustrezni deponiji.

Predvideni material, ki bo potreben za gradnjo mednarodnega mejnega prehoda, bo pridobljen iz izkopa na delu ureditvenega območja. Dodatni potrebni material, cca 5700 m˛ bo pridobljen iz stranskega odvzema iz bližnjih kamnolomov. Nenosilni material bo deponiran kot prekrivni material na delih ureditvenega območja.

Gradnja mednarodnega mejnega prehoda je možna v več etapah ali v celoti. Posamezna etapa gradnje mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto. Etape gradnje mednarodnega mejnega prehoda se določijo skladno s predvideno tehnologijo gradnje, v skladu z okoljevarstnenimi določili te uredbe ter skladno s potrebami obratovanja mednarodnega mejnega prehoda.

Poleg obveznosti, navedenih v tej uredbi, so obveznosti investitorja tudi:

-        da zagotovi odvijanje prometa v času gradnje,

-        da zagotovi nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po izgradnji,

-        da zgradi dostope, ki v lokacijskem načrtu niso opredeljeni, bodo pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank,

-        da obnovi oziroma sanira infrastrukturne objekte, če bo pri gradnji ali po njej prišlo do poškodb,

-        da v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpravi morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja,

-        da zagotovi nemoteno komunalno in energetsko oskrbo vseh objektov preko obstoječih ali nadomestnih naprav,

-        da v času gradnje zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja,

-        da zagotovi vzdrževanje varovalne ograje ter vegetacijo ob mednarodnem mejnem prehodu,

-        da zagotovi reševanje odkupov zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

Organizacija gradbišča se čimbolj omeji na ureditveno območje mednarodnega mejnega prehoda. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije, uredi se čim manj novih dovoznih poti. Poleg obveznosti, navedenih v tej uredbi, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje tudi:

-        da zagotovi ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

-        da vse ceste, ki bodo služile obvozu ali transportu med gradnjo, pred začetkom del ustrezno uredi, po končani gradnji pa nastale poškodbe sanira,

-        da infrastrukturne objekte, naprave ter ostale objekte ustrezno zaščiti, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanira,

-        da zagotovi zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,

-        da v skladu z veljavnimi predpisi odpravi v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja,

-        da zagotovi nemoteno komunalno oskrbo objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav,

-        da z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav uskladi posege na območje naprav in napeljav, ki so v njihovi pristojnosti,

-        da v času gradnje zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

-        da v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa za posamezne sestavine okolja. Pri določitvi monitoringa se smiselno upošteva točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se mora zasnovati tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami ocene o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov. Monitoring v času gradnje obsega:

-        kvaliteten geološki nadzor, ki se mora izvajati s preverjanjem ustreznosti geotehničnih rešitev in kvalitetno izvedenimi deli ter določati ukrepe glede na dejansko stanje ob sami gradnji ter izvajati občasen geološki nadzor in krasoslovno spremljavo gradnje. V primeru odkritja objektov geološke naravne dediščine (paleontološke, strukturne, mineraloške) je treba o tem obvestiti strokovno službo za ohranjanje narave, ki poda smernice glede ohranjanja narave. Dokumentacijo je treba posredovati Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Agenciji Republike Slovenije za okolje;

-        monitoring prašnih usedlin na eni lokaciji;

-        opazovanje vpliva na podzemne vode, ki vključuje nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije, nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj, nadzor nad ravnanjem z odpadnimi materiali in odpadno embalažo. Monitoring v času obratovanja obsega:

-        v okviru vzdrževalnih del spremljanje pojavljanja morebitnih posedkov;

-        obratovalni monitoring vključuje monitoring biološke čistilne naprave in spremljanje delovanja lovilca olj z območja parkirnih površin tovornih vozil za prevoz nevarnih snovi po uredbi, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja in pravilniku, ki ureja minimalne tehnične in druge pogoje za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. Spremljanje delovanja čistilne naprave se izvaja po pravilniku, ki določa prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje. Monitoring emisije odpadnih voda iz čistilne naprave v času obratovanja obsega:

-        prve meritve takoj po začetku rednega obratovanja,

-        obratovalni emisijski monitoring. Prve meritve in obratovalni monitoring izvaja neodvisni s strani ministrstva za okolje, prostor in energijo pooblaščeni izvajalec. Za obratovalni monitoring se mora izvajati meritve na iztoku iz čistilne naprave. Monitoring hrupa:

-        po začetku obratovanja mejnega prehoda se mora izvesti zakonsko predpisane prve meritve hrupa v okolju poleg najbližjega stanovanjskega objekta. Na osnovi meritev hrupa se mora ugotoviti potrebnost dodatne protihrupne zaščite. Meritve se izvedejo po pravilniku, ki določa prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje ter po uredbi, ki določa hrup v naravnem in življenjskem okolju. Monitoring elektromagnetnega sevanja:

-        po začetku obratovanja transformatorske postaje je treba opraviti zakonsko predpisane prve meritve elektromagnetnega sevanja. Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor zagotoviti na osnovi podatkov, pridobljenih iz monitoringa:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-        sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,

-        povečanje ali izgradnjo naprav,

-        spremembo rabe prostora in druge ustrezne ukrepe.

Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin in objektov ter njihova oblika v tej uredbi se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev najdejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. V grafičnih prilogah so določeni okvirni tlorisni gabariti, ki upoštevajo odmike med objekti in objekti ter prometnicami. V skladu s potrebami in tehnološkimi postopki so možne spremembe dimenzij na podlagi predhodne prostorske preveritve. Tlorisne in višinske gabarite je v okviru toleranc dovoljeno večati ali manjšati do 10% za objekte ter do 20% za objekte zunanje ureditve. Odstopanja od tehničnih rešitev, navedenih v tej uredbi, ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje lokacijskega načrta te uredbe šteje, da so spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – dopolnjen 2001 (Uradni list RS, št. 93/02), v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje, na Upravni enoti Ilirska Bistrica ter na Občini Ilirska Bistrica.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-29/2001-9 Ljubljana, dne 8. maja 2003. EVA 2003-2511-0065 Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l. r. Predsednik