Uredba o določitvi obrambnih potreb

S to uredbo se določajo obrambne potrebe, ki jih je treba upoštevati v prostorskih aktih in pri graditvi objektov, vrste objektov, pri katerih se morajo upoštevati obrambne potrebe, ter obrambni podatki, ki se ne smejo objavljati v javnih publikacijah. Javne publikacije po tej uredbi so tiskani mediji, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike objavljanja vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike na način, ki je dostopen javnosti.

Prostorske ureditve oziroma objekti, s katerimi se v skladu z obrambnimi potrebami omogoča obramba države, so ureditve oziroma objekti državnega pomena.

Obrambni podatki, ki se ne smejo objavljati v javnih publikacijah, so podatki, ki vsebujejo tajne podatke s področja obrambe in katerih razkritje bi lahko ogrozilo obrambno sposobnost države.

V državnih, skupnih in občinskih prostorskih aktih se mora upoštevati obrambne potrebe in zagotoviti, da občinski akti niso v nasprotju z državnimi in skupnimi prostorskimi akti. Pri načrtovanju in določanju prostorskih potreb obrambe za območje posamezne občine je treba upoštevati temeljne cilje urejanja prostora in strokovne podlage, v skladu s predpisi o urejanju okolja.

Obrambne potrebe, ki se načrtujejo v prostorskih aktih, se zagotavljajo z določitvijo:

1.območij izključne rabe prostora, to so obstoječa in predvidena območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. To so predvsem:

-  vojašnice s pripadajočo infrastrukturo,

-  objekti in območja z infrastrukturnim omrežjem, namenjena za operativne in bojne naloge vojske, kot so poveljniška mesta, ognjeni, radarski in drugi senzorski položaji,

-  vadišča, strelišča in poligoni,

-  skladišča s pripadajočo infrastrukturo,

-  območja objektov in omrežij informacijskih in telekomunikacijskih sistemov,

-  objekti za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme,

-  območja za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,

-  centri za usposabljanje in izobraževanje,

-  območja vojaških letališč, vzletišč, heliportov in vzletno pristajalnih stez, območja vojaških pristanišč,

-  objekti in območja z infrastrukturnim omrežjem, namenjena vodenju obrambe države;

2.območij možne izključne rabe prostora, to so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske. To so predvsem:

-  letališča,

-  pristanišča,

-  nakladalne rampe v železniškem prometu,

-  vadišča,

-  območja, namenjena za mobilizacijo,

-  objekti in območja, potrebna za zagotavljanje podpore države gostiteljice v skladu s sprejetimi obveznostmi v mednarodnih pogodbah,

-    območja objektov informacijskih in telekomunikacijskih sistemov;

3.območij omejene in nadzorovane rabe prostora, ki obsegajo varnostna in vplivna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov in so ob območjih izključne in možne izključne rabe. To so predvsem varnostna in vplivna območja:

-  skladišč oborožitve, streliva in minsko eksplozivnih sredstev,

-  objektov in območij za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,

-  poligonov, vadišč in strelišč,

-  ognjenih položajev,

-  vojaških radarskih in drugih senzorskih položajev,

-  vojaških letališč, vzletišč, heliportov in vzletno pristajalnih stez,

-  objektov informacijskih in telekomunikacijskih sistemov.

Nosilci obrambnih priprav v skladu s predpisi s področja obrambe ter na podlagi ocenjenih potreb v procesu obrambnega načrtovanja načrtujejo in izkazujejo prostorske potrebe, ki se nanašajo na zagotovitev in ureditev prostora za izvajanje obrambe. Načrtovanje in izkazovanje ter usklajevanje obrambnih potreb v prostorskih aktih se izvaja v procesu prostorskega načrtovanja ter v skladu s predpisi o urejanju prostora.

Pri javni razgrnitvi in obravnavi prostorskih aktov ter seznanjanju javnosti z načrtovanimi prostorskimi ureditvami se območja oziroma objekti za potrebe obrambe prikazujejo tako, da ne razkrivajo tajnih podatkov, ki se nanašajo na namembnost in ureditev prostora za potrebe obrambe. Ta območja se prikažejo s splošno označbo »območje za potrebe obrambe«.

Pri projektiranju in graditvi objektov se mora upoštevati obrambne potrebe, ki se nanašajo predvsem na:

-    rezervacijo in zagotovitev nekaterih zmogljivosti za obrambne potrebe, kot so deponije za ovire, telekomunikacijski in energetski vodniki ter podobno,

-     prilagoditev namembnosti in povečanje zmogljivosti objektov, kot so prilagoditev dela avtoceste v pomožno vzletno pristajalno stezo, povečanje nosilnosti cestnih objektov, radija krivin, prilagoditev prečnega in vzdolžnega nagiba in podobno,

-     skupno uporabo objektov, naprav in napeljav gospodarske javne infrastrukture, kot so telekomunikacijsko omrežje, antenski stolpi, javna letališča, pristanišča in podobno,

-     načrtovano onesposobitev objekta, kot je vgradnja konstrukcijskih rešitev za rušenje in podobno,

-     omejitve, ki jih je potrebno upoštevati zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov pri določitvi bližine in višine objektov, bližine oddajnikov, skladišč eksplozivnih sredstev in podobno, da se preprečijo morebitni škodljivi vplivi na obstoječe obrambne objekte, naprave in sisteme.

Objekti, pri katerih je treba pri projektiranju in graditvi upoštevati prilagoditve potrebam obrambe, so:

1.prometni objekti in naprave:

-  glavne železniške proge I. in II. reda in regionalne železniške proge,

-  državne ceste in spremljajoči objekti na njih, kot so predori, viadukti, mostovi, podvozi, nadvozi, podhodi in drugi podobni objekti, daljši kot 20 m,

-   letališča z objekti na letališčih,

-  pristanišča z globino vode več kot 2 m,

-  javno telekomunikacijsko omrežje,

-  objekti in stacionarne naprave javnega radiodifuznega in televizijskega sistema,

-  objekti, v katerih so nameščeni sistemi, namenjeni za navigacijo v pomorskem in zračnem prometu;

2.energetski objekti in naprave:

-  daljnovodi za napetost 110 kV in več ter razdelilne in transformatorske postaje na teh daljnovodih,

-  cevovodi in pripadajoče naprave za transport nafte, naftnih derivatov, plina in kemikalij s premerom 300 mm in več,

-  skladišča nafte in naftnih derivatov zmogljivosti več kot 1000 m 3;

3.vodnogospodarski objekti, naprave in posegi:

-  vodni zbiralniki nad 100.000 m 3 vsebine,

-  nasipi ali utrditve morske obale v dolžini 200 m ali več,

-  regulacije večjih vodotokov celinskih voda 1. reda;

4.drugi objekti, kot so:

-  objekti in naprave za proizvodnjo in skladiščenje eksplozivnih sredstev, razen pirotehničnih izdelkov,

-  skladišča vnetljivih tekočin s kapaciteto 250 m 3 in več,

-  rezervoarji z napravami za polnjenje in praznjenje gorljivih, strupenih in zdravju škodljivih plinov, s prostornino posameznega rezervoarja nad 100 m 3,

-  objekti in naprave za pridobivanje, predelavo in skladiščenje radioaktivnih snovi in z izvori ionizirajočega sevanja,

-  objekti in naprave za ravnanje z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, s kapaciteto 1000 t letno ali več,

-  objekti, katerih višina nad terenom presega 42 m ter objekti izven območja naselja, katerih višina nad terenom presega 18 m;

5.skladišča, silosi in hladilnice za živila ter skladišča za državne blagovne rezerve z zmogljivostjo več kot 600 m 3.

Ministrstvo, pristojno za obrambo, določa obrambne potrebe, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji objektov iz prejšnjega člena ter objektov, načrtovanih na območjih iz 2. in 3. točke 5. člena te uredbe. Investitor objekta oziroma pooblaščeni projektant mora pred začetkom projektiranja in gradnje objekta zaprositi z vlogo za določitev obrambnih potreb pri ministrstvu, pristojnem za obrambo. Ministrstvo, pristojno za obrambo, na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka določi, katere obrambne potrebe je treba upoštevati pri graditvi objektov ter izdaja soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor je dolžan v času gradnje objekta, za katerega so bile dane zahteve za prilagoditev obrambnim potrebam, omogočiti ministrstvu, pristojnemu za obrambo, spremljanje izvajanja teh prilagoditev. Pri projektiranju in gradnji objektov, pri katerih so izkazane obrambne potrebe, se morajo upoštevati tudi predpisi o varovanju tajnih podatkov na obrambnem področju.

V javnih publikacijah se ne smejo objavljati podatki o:

1.vrsti, namenu in stanju objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo, in sicer:

-  urejenih ognjenih položajih;

-  urejenih položajih oziroma centrih sistema vojaških in upravnih zvez ter vojaških objektih za nadzor zračnega prostora,

-  elementih vojaških letališč in vzletišč,

-  objektih, posebej namenjenih za delovanje državnih organov v vojni,

-  objektih, namenjenih za skladiščenje vojaškega orožja, streliva, minsko eksplozivnih sredstev ter vojaške opreme in objektih za vzdrževanje vojaškega orožja in opreme;

2.prilagoditvah objektov potrebam obrambe;

3.prehodnosti ozemlja izven urejenih poti za bojna vozila. Ministrstvo, pristojno za obrambo, lahko izda soglasje za javno rabo podatkov iz prejšnjega odstavka, če je to v znanstvenem, gospodarskem ali drugem interesu.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati v odloku o varnostnih ukrepih na obrambnem področju (Uradni list RS, št. 49/92) oddelek III. aerosnemanje in uporaba aeroposnetkov, oddelek IV. podatki pomembni za obrambo, ki se ne smejo vnašati v publikacije za javno rabo in oddelek V. prilagajanje investicijskih posegov v prostor interesom obrambe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.