Pravilnik o odškodninah na področju zdravstvenega varstva rastlin

Ta pravilnik določa postopek uveljavljanja odškodnine na področju zdravstvenega varstva rastlin, sestavo in delo komisije ter podrobnejše kriterije za določitev višine odškodnine za uničene ali drugače odstranjene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, v zvezi z odrejenimi ukrepi za zatiranje in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.karantenski škodljivi organizmi so organizmi s Seznamov I.A in II.A, katerih vsebina je določena s predpisi, ki urejajo postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;

2.nevarni škodljivi organizmi so organizmi, ki niso navedeni na Seznamih I.A in II.A, in predstavljajo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije, glede katerih določa ukrepe za zatiranje in preprečevanje širjenja, predstojnik Fitosanitarne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uprava) na podlagi izdelane ocene tveganja škodljivega organizma;

3.enoletne in dvoletne rastline so rastline, ki imajo življenjsko ali uporabno dobo krajšo od dveh koledarskih let. Za eno in dvoletne rastline se štejejo zlasti poljščine (npr. krompir, žita, oljnice, predivnice, krmne in industrijske rastline), vrtnine, okrasne zelnate in lesnate rastline (npr. lončnice, rezano cvetje, balkonske in parkovne rastline), rastline za sajenje iz drevesnic, trsnic, zarodišč, ukorenišč, matičnih nasadov in podobno;

4.večletne rastline so rastline, ki imajo življenjsko ali uporabno dobo daljšo od dveh koledarskih let. Za večletne rastline za potrebe tega pravilnika se štejejo:

-   rodne rastline, zlasti rastline, kot so sadno drevje, jagodičje, vinska trta, hmelj in šparglji,

-   matične rastline,

-   rastline v gozdnih sestojih;

5.stroški so cenovno izražena potrošnja materiala (npr. semen, sadik, gnojil, škropiv in goriva), amortizacije, osebnih dohodkov in dajatev, financiranja in drugih stroškov, ki nastanejo v zvezi s pridelavo rastlin;

6.skupna napravna vrednost nasada so stroški naprave in oskrbe nasada do polne rodnosti, vključno z neposrednimi stroški in posrednimi stroški materiala in storitev, amortizacije strojev, opreme in objektov ter stroški dela in z delom povezanih obveznosti;

7.neamortizirana skupna vrednost nasada je skupna napravna vrednost nasada, zmanjšana za stroške amortizacije v letih uporabe nasada. Neamortizirana skupna vrednost nasada se izračuna iz predvidene življenjske dobe nasada in starosti nasada;

8.pričakovani pridelek je pridelek kmetijske rastline glede na povprečne pridelke rastlin enake kakovosti v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SURS).

Odškodnina se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, izplača iz proračuna Republike Slovenije kot finančno nadomestilo do 100% vrednosti uničenih oziroma drugače odstranjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, za katere pristojni inšpektor odredi uničenje oziroma odstranitev zaradi okužbe s karantenskim ali nevarnim škodljivim organizmom, zmanjšano za njihovo uporabno vrednost. Če je imetnik uničenih rastlin za sanacijo uničenega nasada že pridobil javna sredstva Republike Slovenije, se ta del sredstev odšteje od ugotovljenega zneska odškodnine. Odškodnine ni mogoče uveljavljati:

-       zaradi škode, povzročene s škodljivimi organizmi, ki niso karantenski ali nevarni škodljivi organizmi;

-       pri vnosu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v Republiko Slovenijo;

-       za stroške uničenja, tretiranja ali druge odrejene ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin;

-       zaradi zmanjšane ali spremenjene pridelave in pričakovanega dobička.

Imetnik uničenih oziroma drugače odstranjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov lahko uveljavlja odškodnino najpozneje v roku enega leta od izdaje zapisnika pristojnega inšpektorja o izvedenih ukrepih. Zahtevek se vloži pri upravi in mora vsebovati:

-       ime, priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež ter davčno številko imetnika;

-       osnovne podatke o rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih, ki so bili uničeni oziroma odstranjeni, predvsem njihovo količino (površina, število rastlin oziroma predmetov ali njihova teža), starost, vzgojno stopnjo in druge tehnološke podatke o posevku oziroma nasadu;

-       navedbo banke s številko transakcijskega računa ali hranilne knjižice imetnika;

-       podatke o morebitnih že prejetih javnih sredstvih Republike Slovenije, namenjenih za sanacijo uničenega nasada. Imetnik mora zahtevku priložiti potrdilo o prodaji z navedbo namena uporabe in prodajne vrednosti, če je pristojni inšpektor odredil drugačen način uporabe, ki zagotavlja uničenje karantenskih škodljivih organizmov. Uprava lahko zaradi razjasnitve nastalega primera zahteva od imetnika ali pristojnega inšpektorja dodatne potrebne podatke.

Komisijo, ki ugotavlja višino nastale škode, imenuje predstojnik uprave. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani z najmanj visoko strokovno izobrazbo s področja kmetijstva, gozdarstva ali ekonomije, z večletnimi delovnimi izkušnjami. Člani komisije morajo svoje delo opravljati strokovno, v skladu s pravili kmetijske stroke ter na podlagi fitosanitarnih in drugih predpisov. Stroški dela komisije se krijejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, namenjenih za odškodnine na področju zdravstvenega varstva rastlin.

Višino odškodnine izračuna komisija na podlagi modelnih izračunov. Modelne izračune pripravi komisija v sodelovanju s strokovnjaki s področja kmetijstva, gozdarstva in ekonomije. Modelni izračuni se določijo za posamezne rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete po splošnih in posebnih kriterijih iz tega pravilnika. Modelni izračuni se najmanj na vsaka tri leta pregledajo in po potrebi popravijo oziroma revalorizirajo. Če se odškodnina ne uveljavlja v letu uničenja, se upošteva modelne izračune v letu uveljavljanja odškodnine. (črtan)

Višina odškodnine se izračuna iz vrednosti, ki je določena za enoto uničenih ali drugače odstranjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, na naslednji način:

-       za rastline se izračun izvede na površino oziroma glede na razpoložljive podatke na število rastlin v nasadu oziroma posevku;

-       za rastlinske proizvode se izračun izvede na enoto mase ali volumna;

-       za nadzorovane predmete kot je npr. embalaža se izračun izvede na enoto količine. Pri izračunu vrednosti pridelka se upošteva pričakovani pridelek, če so bile rastline uničene pred spravilom pridelka, oziroma doseženi pridelek, če so bile rastline uničene po spravilu pridelka. Kot pričakovan pridelek se upošteva le pridelek, za dosego katerega so bile rastline gojene. Izračunana vrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov se zmanjša za variabilne stroške materiala in stroške dela, ki zaradi predčasnega uničenja niso nastali in stroškov, ki se nanašajo na gradbena dela, kot je naprava teras, opore, ograje in podobno, če se z odrejenimi ukrepi v ta dela ne posega.

Vrednost rastlin se lahko glede na razpoložljive podatke preračuna iz skupnih stroškov pridelave za en hektar posevka ali nasada do uničenja ali na podlagi odkupnih cen rastlin enake kakovosti po podatkih SURS oziroma na podlagi njihovih veleprodajnih cen, zmanjšanih za trgovsko maržo, če gre za neposredno prodajo pri pridelovalcu, in za stroške pridelave, ki zaradi uničenja niso nastali.

Vrednost večletnih rodnih in matičnih rastlin se izračuna tako, da se vrednost nasada deli s številom rastlin na hektar. Vrednost nasada se preračuna iz skupne napravne vrednosti enega hektarja nasada, predvidene življenjske dobe nasada, kakovosti in starosti nasada v času uničenja. Če je nasad uničen pred obiranjem, se upošteva neamortizirana skupna napravna vrednost nasada in vrednost pridelka v letu uničenja ter izpad dohodka v naslednjih dveh letih, ki sledijo letu uničenja. Če je nasad uničen po obiranju, se upošteva neamortizirana skupna napravna vrednost nasada in izpad dohodka v naslednjih dveh letih, ki sledijo letu uničenja. Vrednost pridelka v letu uničenja se določi na podlagi odkupnih cen po podatkih SURS ali na podlagi njihovih veleprodajnih cen za pridelke enake kakovosti, zmanjšanih za trgovsko maržo, če gre za neposredno prodajo pri pridelovalcih, in za stroške pridelave, ki zaradi uničenja niso nastali. Izpad dohodka v naslednjih dveh letih po uničenju se v celoti upošteva le, če starost nasada ne presega povprečne amortizacijske dobe nasada za več kot 30% glede na vrsto rastlin, oziroma se v primeru, da jo presega za več kot 30%, prizna le polovični izpad dohodka.

Vrednost rastlin v gozdnih sestojih se določi na način, določen s predpisi, ki urejajo ocenjevanje škode v gozdovih, ob upoštevanju 12. člena tega pravilnika.

Vrednost rastlinskih proizvodov se določi na podlagi njihovih odkupnih cen po podatkih SURS ali njihovih veleprodajnih cen, za proizvode enake kakovosti, zmanjšanih za trgovsko maržo, če gre za neposredno prodajo pri pridelovalcu, in za stroške, ki zaradi uničenja niso nastali.

Vrednost nadzorovanih predmetov se določi glede na povprečno nakupno ceno predmeta, predvideno amortizacijsko stopnjo ter ohranjenost predmetov, če so ti predmeti v uporabi več let.

Če pristojni inšpektor odredi odstranitev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na način, ki z drugačno uporabo zagotavlja uničenje karantenskih ali nevarnih škodljivih organizmov, se odškodnina zmanjša za njihovo preostalo uporabno vrednost. Uporabna vrednost v druge namene uporabljenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov se določi na osnovi njihovih količin ter odkupnih oziroma veleprodajnih cen, zmanjšanih za trgovsko maržo, če gre za neposredno prodajo pri pridelovalcu. Pravilnik o odškodninah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 27/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah Pravilnika o odškodninah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 33/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »5. člen Postopki odmerjanja odškodnin, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se v delu, ki se nanaša na določbe tega pravilnika, nadaljujejo v skladu s tem pravilnikom. 6. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah Pravilnika o odškodninah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 30/07) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odškodninah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 74/11) vsebuje naslednjo končno določbo: »7. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.