Zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij (uradno prečiščeno besedilo) (ZVTPPV-UPB1)

S tem zakonom se ureja pridobitev in varstvo topografije polprevodniških vezij.

Polprevodniško vezje je naprava za izvajanje elektronske funkcije, ki je v končni obliki ali vmesni obliki nedeljiva celota iz ene ali več spojenih plasti s polprevodniškimi elementi, od katerih je vsaj eden aktiven element. Topografija polprevodniškega vezja (v nadaljevanju: topografija) je enolično določeno zaporedje medsebojno povezanih slikovnih vzorcev za vsako plast polprevodniškega vezja, pri čemer ti vzorci ponazarjajo razporeditev polprevodniških elementov na plasteh, ne glede na to, na kakšen način je ta razporeditev upodobljena z zapisom, kodami ali izražena na kakšen drug način. Gospodarsko izkoriščanje topografije pomeni proizvodnjo, prodajo, najemanje, leasing ali druge oblike pridobitne dejavnosti, katere predmet je neposredno topografija ali polprevodniško vezje, izdelano na podlagi zadevne topografije.

Pravica do varstva topografije pripada njenemu ustvarjalcu. Če je ustvarjalcev več, jim ta pravica pripada skupno. Kadar je topografija ustvarjena v delovnem razmerju ali na podlagi naročila, pripada pravica do varstva delodajalcu oziroma naročniku, razen če s pogodbo o zaposlitvi oziroma o naročilu ni drugače določeno. Upravičenci do pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena so lahko fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ter gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem na ozemlju Republike Slovenije. Upravičenci do pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena so lahko tudi fizične osebe, ki niso državljani Republike Slovenije in nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji oziroma tuje gospodarske družbe in druge tuje pravne osebe, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in konvencij ali uporabe načela vzajemnosti.

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad) vodi upravni postopek za registracijo topografije, vodi register zavarovanih topografij in druge upravne zadeve, ki se nanašajo na pridobitev varstva topografije. V postopkih pred uradom lahko zastopajo fizične in pravne osebe samo zastopniki, ki so vpisani v register patentnih zastopnikov po zakonu o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 45/2001, v nadaljnjem besedilu ZIL-1). Zoper odločbe, ki jih izda urad na podlagi tega zakona, ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Register iz prvega odstavka tega člena je javen.

Topografija se lahko zavaruje, če je izvirna. Topografija je izvirna, če je rezultat lastnega ustvarjalnega napora ter ob času nastanka ni bila znana iz vsakodnevne rabe v industriji. Kadar je topografija sestavljena iz posameznih delov, ki so znani iz vsakdanje rabe, je zavarovana le kombinacija teh delov, če kombinacija izpolnjuje pogoje izvirnosti iz drugega odstavka tega člena.

Nosilec zavarovane topografije pridobi izključne pravice gospodarskega izkoriščanja, vključno s pravico, da dovoli ali prepove naslednja dejanja: – reprodukcijo topografije na kakršenkoli način ali v kakršnikoli obliki; – uvoz, prodajo ali kakršnokoli drugo obliko dajanja v promet topografije ali polprevodniškega vezja z zadevno topografijo, kakor tudi izdelkov, v katere je vgrajeno polprevodniško vezje z zadevno topografijo. Izključne pravice iz prejšnjega odstavka obsegajo le topografijo kot takšno in se ne nanašajo na koncept, postopek, sistem in tehniko njene upodobitve.

Topografija je zavarovana, ko je vpisana v register topografij. Izključne pravice začnejo veljati s prvim od naslednjih datumov: – datum vložitve prijave po 9. členu tega zakona, ali – datum, ko je bila zadevna topografija prvič gospodarsko izkoriščena kjerkoli na svetu. Izključne pravice prenehajo veljati po preteku prvega od naslednjih obdobij: – ob koncu koledarskega leta, v katerem preteče deset let od datuma, ko se je topografija začela prvič gospodarsko izkoriščati kjerkoli na svetu, ali – ob koncu koledarskega leta po preteku desetih let od datuma, ko je bila vložena pravilna prijava. Izključne pravice prenehajo pred potekom roka iz tretjega odstavka tega člena, če niso plačane pristojbine ali če se nosilec varstvu zavarovane topografije pisno odpove. Ne glede na tretji odstavek tega člena izključne pravice prenehajo po petnajstih letih od dneva, ko je bila topografija upodobljena, vendar ni bila gospodarsko izkoriščena. V času, ko je topografija zavarovana, ima nosilec pravico, da zadevno polprevodniško vezje označuje s črko T.

Prijave ni mogoče vložiti po preteku dveh let od datuma začetka prvega gospodarskega izkoriščanja topografije.

Postopek za registracijo topografije se začne z vložitvijo zahteve za vpis v register, kateri so priložene vse predpisane sestavine (v nadaljnjem besedilu: prijava). Prijava mora vsebovati naslednje sestavine: – ime in podpis prijavitelja, ime ustvarjalca, državljanstvo in stalno prebivališče ali sedež prijavitelja, – slikovne vzorce zadevne topografije z navedbo njihovega zaporedja, – povzetek značilnosti elektronske funkcije ali funkcij polprevodniškega vezja, izdelanega po zavarovani topografiji, – pisno izjavo o datumu začetka gospodarskega izkoriščanja, če je bila topografija gospodarsko že izkoriščena. Z eno prijavo se lahko zahteva varstvo le za eno topografijo. Minister, pristojen za področje intelektualne lastnine, izda podrobnejše predpise o vsebini prijave.

V postopku za registracijo in vzdrževanje varstva topografije se plačujejo pristojbine. Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim se določi višina pristojbin iz prejšnjega odstavka.

Urad na vsaki prijavi označi datum vložitve in številko prijave ter izda prijavitelju potrdilo o prejemu prijave. Urad ugotovi, ali prijava izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 9. člena tega zakona za vpis v register topografij. Če prijava ne izpolnjuje pogojev, se zahteva za vpis zavrne. Če prijava le delno izpolnjuje pogoje, urad pozove prijavitelja, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Iz upravičenih razlogov sme urad na zahtevo prijavitelja ta rok podaljšati še za tri mesece. Če prijavitelj ne odpravi pomanjkljivosti v določenem roku, se šteje, da je prijava umaknjena. Prijava, ki izpolnjuje vse pogoje, se vpiše v register topografij, prijavitelju pa se izda listina o vpisu. Podatki o vpisu se objavijo v uradnem glasilu urada.

V register topografij se vpišejo predvsem naslednji podatki: registrska številka, datum vložitve in številka prijave, datum objave, datum vpisa v register, podatki o nosilcu (priimek, ime in naslov oziroma firma in sedež), podatki o ustvarjalcu (priimek, ime, naslov, pri katerem zadostuje navedba kraja in države) in datum prenehanja pravice. V register topografij se vpišejo podatki o sodnih sporih, o katerih je urad obveščen, in pravnomočnih sodbah. Minister, pristojen za področje intelektualne lastnine, s podzakonskim predpisom natančneje določi vsebino registra in postopek vpisa spremembe v register.

Vpis je ničen, če se ugotovi: – da topografija ni izvirna, ali – da prijave ni vložila upravičena fizična ali pravna oseba, ali – da je prijava vložena po preteku roka iz petega odstavka 7. člena ali iz 8. člena, ali – da slikovni vzorci ne omogočajo identifikacije topografije. Vsaka pravna ali fizična oseba lahko vloži tožbo pri pristojnem sodišču za ugotovitev ničnosti iz razlogov navedenih v prejšnjem odstavku. Pravnomočna sodba se objavi v uradnem glasilu urada.

Tisti, katerega varstvo je kršeno, lahko poleg odškodnine zahteva, da se tistemu, ki krši njegovo pravico, prepove nadaljnje kršenje. Tisti, ki krši varstvo zavarovane topografije, je odgovoren za škodo po splošnih načelih o povrnitvi škode. Za kršitev pravic, zavarovanih s tem zakonom, se ne šteje: – reproduciranje zavarovane topografije za nepridobitne namene, ali – reproduciranje zavarovane topografije z namenom, da se analizira ali ovrednoti njen koncept, postopki, sistemi in tehnike, ki so vsebovani v topografiji, ter za potrebe izobraževanja ali raziskovanja, ali – gospodarsko izkoriščanje topografije, ki je sicer nastala na podlagi analiz in evaluacije zavarovane topografije, vendar je nova topografija izvirna in rezultat lastnega ustvarjalnega napora in ni znana iz vsakdanje rabe v industriji polprevodnikov. Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za pravnega naslednika osebe iz prvega odstavka tega člena.

Osebi, ki gospodarsko izkorišča polprevodniško vezje z zavarovano topografijo in ki ne ve oziroma ni mogla vedeti, da gre za zavarovano topografijo, se ne more preprečiti gospodarskega izkoriščanja takšnega polprevodniškega vezja. Nosilec zavarovane topografije lahko pisno zahteva od osebe iz prejšnjega odstavka nadomestilo za gospodarsko izkoriščanje zavarovane topografije, ki je odvisno od obsega njenega gospodarskega izkoriščanja. Nadomestilo se sme zahtevati od datuma, ko se oseba iz prejšnjega odstavka seznani oziroma bi ji moralo biti znano, da je topografija zavarovana. Nadomestilo iz prejšnjega odstavka določita nosilec zavarovane topografije in oseba iz prvega odstavka tega člena sporazumno. Če sporazuma ne dosežeta, odmeri plačilo pristojno sodišče. Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za pravnega naslednika te osebe. Pravica do gospodarskega izkoriščanja iz prvega odstavka tega člena je omejena na uvoz, prodajo ali distribucijo izdelkov polprevodniških vezij ali drugih izdelkov, ki vsebujejo zadevno topografijo in se ta pravica uporablja za topografijo ali izdelke, ki so bili na razpolago, ko je bila zahteva iz drugega odstavka tega člena sprejeta.

Pravice iz druge alinee prvega odstavka 6. člena tega zakona so izčrpane, ko je zavarovana topografija ali polprevodniško vezje dano na trg s strani nosilca zavarovane topografije oziroma z njegovim soglasjem.

Po tem zakonu se registrirajo le topografije, ki so bile ustvarjene po dnevu, ko je ta zakon začel veljati.

V postopkih po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 7. člena (posredovanje informacij), prvega, drugega in tretjega odstavka 8. člena (tajnost in vpogled v prijave), 71. člena (upravni spor), 72. člena (postopek v zvezi s tožbami), prvega in drugega odstavka 75. člena (prenos in licenca pravic), 107. člena (vpis sprememb v register), 108. člena (postopek za vpis sprememb), tretjega odstavka 121. člena (tožba zaradi kršitve pravic), 123. člena (začasne odredbe), 124. člena (zavarovanje dokazov), 128. člena (zastopanje pred uradom), 129. člena (zastopanje tujih oseb) in 130. člena (preklic ali odpoved pooblastila) ZIL-1.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Minister, pristojen za področje intelektualne lastnine, izda podzakonski predpis iz 4. člena tega zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.