40. člen MKPBV

Izvirnik tega Protokola, katerega besedila v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku so enako verodostojna, se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov. DA BI TO POTRDILI, so spodaj podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol. SESTAVLJENO v Montrealu devetindvajsetega januarja leta dva tisoč. (a) ime, naslov izvoznika in drugi podatki o njem, potrebni za navezavo stikov, (b) ime, naslov uvoznika in drugi podatki o njem, potrebni za navezavo stikov, (c) ime in identiteta živega spremenjenega organizma ter razvrstitev, če obstaja, ravni biološke varnosti tega organizma v državi izvoznici, (d) načrtovani datum ali datumi čezmejnega gibanja, če so znani, (e) sistematska uvrstitev in domače ime prejemnega ali starševskih organizmov, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo, (f) središča izvora in središča genske raznovrstnosti, če so znana, prejemnega organizma in/ali starševskih organizmov in opis habitatov, v katerih bi organizmi lahko obstali ali se razmnoževali, (g) sistematska uvrstitev in domače ime organizma ali organizmov dajalcev, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo, (h) opis nukleinske kisline ali vnesene spremembe, uporabljene tehnike in tako nastale značilnosti živega spremenjenega organizma, (i) namen uporabe živega spremenjenega organizma ali izdelkov iz njega (predelani material, ki izvira iz živih spremenjenih organizmov), ki vsebujejo zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije, (j) število ali količina živih spremenjenih organizmov, ki bodo preneseni, (k) prejšnje in zadnje poročilo o izdelani oceni tveganja, skladno s prilogo III, (l) predlagane metode za varno shranjevanje, prevoz in uporabo živih spremenjenih organizmov ter ravnanje z njimi skupaj s pakiranjem, označevanjem, dokumentiranjem, odstranjevanjem in postopki za ravnanje v posebnih razmerah, če je to primerno, (m) s predpisi urejen status živega spremenjenega organizma v državi izvoznici (na primer ali je v državi izvoznici prepovedan, ali zanj veljajo druge omejitve, ali je bilo njegovo sproščanje odobreno) in če je v državi izvoznici ta organizem prepovedan, razlog ali razloge za prepoved, (n) izid in namen obvestil izvoznika drugim državam o živem spremenjenem organizmu, ki bo prenesen, (o) izjava, da so zgoraj navedene informacije točne. (a) ime in drugi podatki, potrebni za navezavo stikov, o prosilcu za odločitev o domači uporabi, (b) ime in drugi podatki, potrebni za navezavo stikov, o organu, pristojnem za odločitev, (c) ime in identiteta živega spremenjenega organizma, (d) opis genske spremembe, uporabljene tehnike in tako nastalih značilnosti živega spremenjenega organizma, (e) identifikacijska oznaka živega spremenjenega organizma, (f) sistematska uvrstitev in domače ime prejemnega ali starševskih organizmov, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo, (g) središča izvora in središča genske raznovrstnosti, če so znana, prejemnega organizma in/ali starševskih organizmov in opis habitatov, v katerih bi organizmi lahko obstali ali se razmnoževali, (h) sistematska uvrstitev in domače ime organizma ali organizmov dajalcev, kraj, kjer so bili nabrani ali pridobljeni, in njihove značilnosti, povezane z biološko varnostjo, (i) odobreni načini uporabe živih spremenjenih organizmov, (j) poročilo o izdelani oceni tveganja, skladno s prilogo III, (k) predlagane metode za varno shranjevanje, prevoz in uporabo živih spremenjenih organizmov ter ravnanje z njimi skupaj s pakiranjem, označevanjem, dokumentiranjem, odstranjevanjem in postopki za ravnanje v posebnih razmerah, če je to primerno. Cilj 1. Po tem protokolu je cilj izdelave ocene tveganja na podlagi analize opredeliti in ovrednotiti možne škodljive vplive živih spremenjenih organizmov na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti v okolju, ki bo verjetno prejelo te organizme, pri čemer je treba upoštevati tveganje za zdravje ljudi. Uporaba ocene tveganja 2. Oceno tveganja med drugim uporabljajo pristojni organi za odločanje o živih spremenjenih organizmih na podlagi prejetih informacij. Splošna načela 3. Ocena tveganja mora biti izdelana na znanstveno dobro premišljen in pregleden način, pri čemer se lahko upoštevajo strokovni nasveti ustreznih mednarodnih organizacij in smernice, ki so jih te organizacije pripravile. 4. Pomanjkanje znanstvenih dognanj ali nesoglasje znanstvenikov ne kaže nujno določene ravni tveganja, odsotnosti tveganja ali sprejemljivega tveganja. 5. Tveganja, povezana z živimi spremenjenimi organizmi ali izdelki iz njih (predelani material, ki izvira iz živih spremenjenih organizmov), ki vsebujejo zaznavne nove kombinacije genskega materiala, ki se lahko podvaja in je bil pridobljen z uporabo sodobne biotehnologije, je treba obravnavati z vidika tveganj, ki jih predstavljajo nespremenjeni prejemni ali starševski organizmi v okolju, ki bo verjetno prejelo spremenjene organizme. 6. Ocena tveganja se izdela za vsak primer posebej. Potrebne informacije se lahko od primera do primera razlikujejo v naravi in podrobnostih, odvisno od posameznega živega spremenjenega organizma, namena njegove uporabe in okolja, ki bo verjetno prejelo tak organizem. Metodologija 7. Na eni strani postopek izdelave ocene tveganja lahko vzbudi potrebo po nadaljnjih informacijah o posebnih temah, lahko pa se izkaže, da v nekaterih primerih informacije o drugih temah niso pomembne. 8. Da bi izdelava ocene tveganja izpolnila svoje cilje, po potrebi vključuje te stopnje: (a) določitev kakršnih koli novih genotipskih in fenotipskih značilnosti, povezanih z živim spremenjenim organizmom, ki bi lahko škodljivo vplivale na biološko raznovrstnost v okolju, ki bo verjetno prejelo take organizme, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi; (b) ovrednotenje verjetnosti nastanka takih škodljivih vplivov ob upoštevanju ravni in vrste izpostavljenosti okolja, ki bo verjetno prejelo živ spremenjen organizem, temu organizmu; (c) ovrednotenje posledic, če taki škodljivi vplivi res nastanejo; (d) ovrednotenje celotnega tveganja, ki ga predstavlja živ spremenjen organizem, temelječe na presoji tveganja in posledic nastanka opredeljenih škodljivih vplivov; (e) priporočilo o tem, ali so tveganja sprejemljiva ali obvladljiva, skupaj z opredelitvijo strategij za obvladovanje teh tveganj, kadar je to potrebno; (f) če ni mogoče zanesljivo določiti ravni tveganja, se lahko zahtevajo dodatne informacije o posebnih vprašanjih v zvezi z zadevo ali pa se izvedejo ustrezne strategije obvladovanja tveganja in/ali se spremlja in nadzoruje živ spremenjen organizem v prejemnem okolju. Dejstva, ki jih je treba upoštevati 9. Pri oceni tveganja se, odvisno od primera, upoštevajo ustrezni tehnični in znanstveni podatki o značilnostih teh dejavnikov: (a) prejemni ali starševski organizmi. Biološke značilnosti prejemnega ali starševskih organizmov skupaj z informacijami o sistematski uvrstitvi, domačem imenu, izvoru, središčih izvora in središčih genske raznovrstnosti, če so ta znana, in opisom habitata, v katerem bi organizmi lahko obstali ali se razmnoževali; (b) organizem ali organizmi dajalci. Sistematska uvrstitev in domače ime, vir in ustrezne biološke značilnosti organizmov dajalcev; (c) vektor. Značilnosti vektorja z njegovo identiteto vred, če je znana, njegovim virom ali izvorom in spektrom gostiteljev; (d) vnesen material in/ali značilnosti spremembe. Genske značilnosti vnesene nukleinske kisline in funkcija, ki jo določa, in/ali značilnosti vnesene spremembe; (e) živ spremenjen organizem. Identiteta živega spremenjenega organizma in razlike med biološkimi značilnostmi živega spremenjenega organizma in značilnostmi prejemnega ali starševskih organizmov; (f) odkrivanje in prepoznavanje živega spremenjenega organizma. Predlagane metode za odkrivanje in prepoznavanje ter njihova posebnost, občutljivost in zanesljivost; (g) informacije v zvezi z namenom uporabe. Informacije v zvezi z namenom uporabe živega spremenjenega organizma skupaj z novo ali spremenjeno uporabo v primerjavi s prejemnim ali starševskimi organizmi; (h) prejemno okolje. Informacije o lokacijskih, geografskih, podnebnih in ekoloških značilnostih skupaj z ustreznimi informacijami o biološki raznovrstnosti in središčih izvora okolja, ki bo verjetno prejelo spremenjeni organizem.