18. člen MKPBV

1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da se živi spremenjeni organizmi, ki so predmet namernega čezmejnega gibanja po tem protokolu, pakirajo in prevažajo ter da se z njimi ravna skladno s pogoji, ki zagotavljajo varnost, ob upoštevanju ustreznih mednarodnih pravil in standardov, da bi se izognili škodljivim vplivom na ohranjanje in trajnostno uporabo biološke raznovrstnosti, pri čemer je treba upoštevati tudi tveganje za zdravje ljudi. 2. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da spremljajoči dokumenti jasno opredeljujejo: (a) da živi spremenjeni organizmi, ki so namenjeni za neposredno uporabo kot hrana, krma ali pa za predelavo, “lahko vsebujejo“ žive spremenjene organizme in niso namenjeni namernemu vnosu v okolje, pa tudi naslov osebe za stike za nadaljnje informacije. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola se odloči o podrobnih zahtevah za ta namen, vključno z natančno določitvijo njihove istovetnosti in oznake, najkasneje dve leti po uveljavitvi tega protokola; (b) žive spremenjene organizme, ki so namenjeni za uporabo v zaprtih sistemih, kot žive spremenjene organizme in določajo zahteve za varno ravnanje z njimi in njihovo varno shranjevanje, prevažanje in uporabo ter naslov osebe za stike za nadaljnje informacije in ime in naslov posameznika in ustanove, katerima so bili organizmi izročeni, in (c) žive spremenjene organizme, ki so namenjeni namernemu vnosu v okolje pogodbenice uvoznice, in druge žive spremenjene organizme po tem protokolu kot žive spremenjene organizme; določajo istovetnost in ustrezne lastnosti in/ali značilnosti, zahteve za varno ravnanje z njimi in njihovo varno shranjevanje, prevažanje in uporabo, naslov osebe za stike za nadaljnje informacije, in če je potrebno, ime in naslov uvoznika in izvoznika; vsebujejo tudi izjavo, da je gibanje skladno z zahtevami tega protokola, ki veljajo za izvoznika. 3. Konferenca pogodbenic kot zasedanje pogodbenic tega protokola prouči potrebnost ter pogoje in načine priprave standardov glede na postopke označevanja, pakiranja, prevoza in ravnanja, o čemer se posvetuje z drugimi ustreznimi mednarodnimi organi.