178. člen MKPEP

(1)Vlada Zvezne republike Nemčije sestavi overjene kopije te konvencije in jih pošlje vladam držav, ki so podpisale konvencijo ali so k njej pristopile.

(2)Vlada Zvezne republike Nemčije uradno obvesti vlade držav iz prvega odstavka o: (a) vsakem podpisu; (b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji ali pristopu; (c) vsakem pridržku ali umiku pridržka na podlagi določb 167. člena; (d) vsaki izjavi ali uradnem obvestilu, prejetem na podlagi določb 168. člena; (e) datumu začetka veljavnosti te konvencije; (f) vsaki odpovedi, prejeti na podlagi določb 174. člena, in datumu, ko začne taka odpoved veljati.

(3)Vlada Zvezne republike Nemčije registrira to konvencijo pri sekretariatu Združenih narodov. V potrditev navedenega so imenovani pooblaščenci po predložitvi svojih pooblastil v pravilni in predpisani obliki podpisali to konvencijo. Sestavljeno v Münchnu petega oktobra leta tisoč devetsto triinsedemdeset. 69. člen se ne sme razlagati, kot da je obseg varstva, ki ga daje evropski patent, določen s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, in da so opis in skice uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Prav tako se ne sme razlagati, kot da patentni zahtevki rabijo le kot smernica in kot da se dejansko dano varstvo lahko razširi na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Nasprotno, razlagati se mora, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe. (1)(a) Po uveljavitvi konvencije države pogodbenice, ki so tudi članice Mednarodnega patentnega inštituta, ustanovljenega s Haaškim sporazumom z dne 6. junija 1947, storijo vse potrebno, da se najpozneje z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije zagotovi prenos vseh sredstev in obveznosti in vsega osebja Mednarodnega patentnega inštituta na Evropski patentni urad. Prenos se opravi na podlagi sporazuma med Mednarodnim patentnim inštitutom in Evropsko patentno organizacijo. Prej omenjene države in druge države pogodbenice konvencije storijo vse potrebno, da se ta sporazum začne izvajati najpozneje z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije. Po uveljavitvi sporazuma se tiste države članice Mednarodnega patentnega inštituta, ki so tudi pogodbenice konvencije, zavežejo, da bodo prenehale sodelovati v Haaškem sporazumu. (b) Države pogodbenice konvencije storijo vse potrebno, da Evropski patentni urad v skladu s sporazumom iz pododstavka (a) prevzame vsa sredstva in obveznosti in vse osebje Mednarodnega patentnega inštituta. Po uveljavitvi tega sporazuma podružnica v Haagu prevzame naloge, ki jih ima Mednarodni patentni inštitut na datum, s katerim je konvencija na voljo za podpis, zlasti tiste, ki jih izvaja za svoje države članice ne glede na to, ali te postanejo članice konvencije ali ne, in tiste naloge, ki se jih je, ko je konvencija začela veljati, obvezal izvajati za države, ki so na ta datum članice Mednarodnega patentnega inštituta in pogodbenice konvencije. Poleg tega lahko upravni svet Evropske patentne organizacije dodeli podružnici v Haagu tudi druge naloge s področja poizvedb. (c) Omenjene obveznosti se smiselno uporabljajo za izpostavo, ustanovljeno po Haaškem sporazumu po pogojih, določenih v sporazumu med Mednarodnim patentnim inštitutom in vlado države pogodbenice. Ta vlada se s tem zaveže, da bo z Evropsko patentno organizacijo sklenila nov sporazum, ki bo nadomestil tistega, ki je bil že sklenjen z Mednarodnim patentnim inštitutom, da uskladi določbe glede organizacije, delovanja in financiranja izpostave s tem protokolom.

(2)Ob upoštevanju določb III. oddelka se države pogodbenice konvencije z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, v imenu svojih osrednjih uradov za industrijsko lastnino odpovedo v korist Evropskega patentnega urada vsem dejavnostim, ki bi jih opravljale kot mednarodne ustanove za poizvedbo po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov. (3)(a) Izpostava Evropskega patentnega urada za poizvedbe o evropskih patentnih prijavah se z datumom, na katerega se sklicuje prvi odstavek 162. člena konvencije, ustanovi v Berlinu (Zahodnem). Deluje po navodilih podružnice v Haagu. (b) Upravni svet določi naloge, ki se dodelijo izpostavi v Berlinu, z vidika splošne ocene in zahtev Evropskega patentnega urada glede poizvedb. (c) Vsaj na začetku obdobja, ki sledi postopni širitvi področja dejavnosti Evropskega patentnega urada, mora obseg dela, dodeljenega izpostavi, zadoščati za polno zaposlitev preizkuševalskega osebja berlinske enote nemškega patentnega urada, kakršna je na datum, ko je konvencija na voljo za podpis. (d) Zvezna republika Nemčija nosi vse dodatne stroške, ki jih ima Evropska patentna organizacija z ustanovitvijo in vzdrževanjem izpostave v Berlinu. Ob upoštevanju določb III. in IV. oddelka se države pogodbenice konvencije v imenu svojih osrednjih uradov za industrijsko lastnino odpovedo v korist Evropskega patentnega urada vsem dejavnostim, ki bi jih opravljale kot mednarodne ustanove za predhodni preizkus po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov. Ta obveznost velja le v obsegu, v katerem lahko Evropski patentni urad preizkuša evropske patentne prijave v skladu z drugim odstavkom 162. člena konvencije, veljati pa začne dve leti po datumu, ko je Evropski patentni urad začel opravljati preizkuševalsko dejavnostjo na področjih zadevne tehnologije na podlagi petletnega načrta, s katerim se postopno širijo dejavnosti Evropskega patentnega urada na vsa tehnološka področja in ki ga je mogoče spreminjati le z odločitvijo upravnega sveta. Postopki za izvajanje te obveznosti se določijo z odločitvijo upravnega sveta.

(1)Osrednji urad za industrijsko lastnino katere koli države pogodbenice konvencije, v kateri uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, je pooblaščen, da deluje kot mednarodni organ za poizvedbe in kot mednarodni organ za predhodni preizkus po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov. Pooblastilo je pogojeno z obveznostjo zadevne države, da omeji take dejavnosti na mednarodne prijave, ki jih vložijo njeni državljani ali osebe s stalnim prebivališčem v njej in državljani držav pogodbenic konvencije, ki mejijo na to državo, ali osebe s stalnim prebivališčem v njih. Upravni svet se lahko odloči pooblastiti osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice konvencije, da razširi take dejavnosti na mednarodne prijave, ki jih vložijo državljani države, ki ni pogodbenica, ali osebe s stalnim prebivališčem v njej, če ima ta država isti uradni jezik kot država pogodbenica in so prijave sestavljene v tem jeziku.

(2)Zaradi uskladitve poizvedbenih dejavnosti po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov v okviru evropskega sistema podeljevanja patentov se vzpostavi sodelovanje med Evropskim patentnim uradom in vsakim osrednjim uradom za industrijsko lastnino, pooblaščenim po tem oddelku. Tako sodelovanje temelji na posebnem sporazumu, ki lahko obsega na primer postopke in načine poizvedbe, zahtevane pogoje za zaposlovanje in usposabljanje preizkuševalcev, navodila za izmenjavo poizvedb in drugih storitev med uradoma kot tudi druge ukrepe za vzpostavitev zahtevanega nadzora. (1)(a) Da bi se državni patentni uradi držav pogodbenic konvencije lažje prilagodili evropskemu patentnemu sistemu, sme upravni svet, če meni, da je to zaželeno in ob upoštevanju v nadaljevanju določenih pogojev, osrednjim uradom za industrijsko lastnino tistih od teh držav, v katerih je mogoče voditi postopek v enem od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, zaupati naloge v zvezi s preizkusom evropskih patentnih prijav, sestavljenih v tem jeziku, ki so po drugem odstavku 18. člena konvencije praviloma zaupane preizkuševalcu v oddelku za preizkuse. Take naloge se opravljajo v okviru postopka podelitve, določenega v konvenciji; odločitve o takih prijavah sprejema oddelek za preizkuse, ki je sestavljen v skladu z drugim odstavkom 18. člena. (b) Zaupane naloge po pododstavku (a) se ne morejo nanašati na več kot 40% celotnega števila vloženih evropskih patentnih prijav; naloge, zaupane eni sami državi, se ne morejo nanašati na več kot tretjino celotnega števila vloženih evropskih patentnih prijav. Te naloge se zaupajo za obdobje 15 let od odprtja Evropskega patentnega urada in njihovo število se v zadnjem petletnem obdobju postopno (načeloma za 20% letno) zmanjšujejo do ničle. (c) Upravni svet ob upoštevanju določb pododstavka (b) odloči o vrsti, izvoru in številu evropskih patentnih prijav, v zvezi s katerimi se lahko osrednjemu uradu za industrijsko lastnino vsake prej omenjene države pogodbenice zaupajo preizkuševalske naloge. (d) Izvedbeni postopki se določijo v posebnem sporazumu med osrednjim uradom za industrijsko lastnino zadevne države pogodbenice in Evropsko patentno organizacijo. (e) Urad, s katerim je bil sklenjen tak poseben sporazum, lahko deluje kot mednarodni organ za predhodni preizkus po Pogodbi o sodelovanju na področju patentov do poteka obdobja 15 let. (2)(a) Da bi se zmanjšale težave, ki bi jih lahko imele države pogodbenice zaradi uporabe drugega odstavka I. oddelka, lahko upravni svet, če meni, da je to združljivo z dobrim delovanjem Evropskega patentnega urada, zaupa poizvedbe v zvezi z evropskimi patentnimi prijavami osrednjim uradom za industrijsko lastnino tistih držav, v katerih je uradni jezik eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada, pod pogojem da so ti uradi primerno usposobljeni, da bi bili lahko imenovani za mednarodni organ za poizvedbe v skladu s pogoji, določenimi v Pogodbi o sodelovanju na področju patentov. (b) Pri izvajanju te naloge, za katero je odgovoren Evropski patentni urad, se osrednji uradi za industrijsko lastnino ravnajo po navodilih za sestavo evropskega poročila o poizvedbi. (c) Za ta odstavek se uporabljata določbi drugega stavka pododstavka (b) prvega odstavka in pododstavka (d) tega oddelka.

(1)Izpostava iz pododstavka (c) prvega odstavka I. oddelka je pooblaščena, da za evropske patentne prijave, ki so jih vložili državljani države, v kateri je izpostava, ali osebe s stalnim prebivališčem v njej, opravlja poizvedbe po dokumentaciji, ki jo ima na voljo in ki je v uradnem jeziku te države. To pooblastilo pa ne sme povzročati zamud v postopku podelitve evropskih patentov in dodatnih stroškov za Evropsko patentno organizacijo.

(2)Izpostava iz prvega odstavka je pooblaščena, da po izbiri prijavitelja evropskega patenta in na njegove stroške opravi poizvedbo za njegovo patentno prijavo po dokumentaciji iz prvega odstavka. To pooblastilo velja, dokler se poizvedba, predvidena v 92. členu konvencije, v skladu s VI. oddelkom ne razširi na to dokumentacijo, vendar pa to ne sme povzročiti zamude v postopku podelitve evropskih patentov.

(3)Upravni svet lahko tudi razširi pooblastili iz prvega in drugega odstavka po pogojih iz teh dveh odstavkov na osrednji urad za industrijsko lastnino države pogodbenice, katere uradni jezik ni eden od uradnih jezikov Evropskega patentnega urada. Poizvedba, predvidena v 92. členu konvencije, se načeloma razširi za vse evropske patentne prijave na objavljene patente, objavljene patentne prijave in druge ustrezne dokumente držav pogodbenic, ki na datum iz prvega odstavka 162. člena konvencije niso vključeni v dokumentacijo za poizvedbe Evropskega patentnega urada. Obseg, pogoje in časovno uskladitev takih razširitev določi upravni svet na podlagi proučitve zlasti tehničnih in finančnih vidikov. Določbe tega protokola prevladajo nad nasprotnimi določbami konvencije. Za odločitve upravnega sveta, predvidene v tem protokolu, se zahteva tričetrtinska večina (drugi odstavek 35. člena konvencije). Uporabljajo se določbe, ki urejajo tehtanje glasov (36. člen konvencije).