12. člen MKPEP

(1)Predstavniki držav pogodbenic, njihovi namestniki, svetovalci ali izvedenci imajo med udeležbo na sestankih upravnega sveta in teles, ki jih ta ustanovi, ter med potovanji na kraj sestanka ali z njega, naslednje privilegije in imunitete: (a) imuniteto pred prijetjem ali pridržanjem in pred zasegom osebne prtljage, razen kadar so zaloteni ob storitvi, poskusu storitve ali takoj po storitvi prestopka; (b) imuniteto pred sodno pristojnostjo v zvezi z vsem, kar so storili, napisali in rekli med službenim delovanjem, in to tudi po prenehanju svojih nalog; ta imuniteta pa ne velja v primeru prometnega prekrška, ki ga je storila ena od zgoraj omenjenih oseb, niti v primeru škode, povzročene z motornim vozilom, ki pripada taki osebi ali ga je taka oseba upravljala; (c) nedotakljivost za vse uradne spise in listine; (d) pravico do uporabe kod in prejema listin ali dopisov po posebnem slu ali v zapečateni torbi; (e) oprostitev zanje in njihove zakonce glede vseh ukrepov za omejevanje vstopa in vseh formalnosti v zvezi s prijavo tujcev; (f) enake olajšave v zvezi z devizno kontrolo in deviznimi omejitvami, kot so odobrene predstavnikom tujih vlad med začasnimi uradnimi obiski.

(2)Privilegiji in imunitete se osebam iz prvega odstavka ne odobrijo zaradi njihove osebne koristi, temveč zato da bi se jim zagotovila popolna neodvisnost pri opravljanju njihovih nalog v zvezi z Organizacijo. Zato je država pogodbenica dolžna odpovedati imuniteto v vseh primerih, v katerih bi po njenem mnenju ovirala uresničevanje načela zakonitosti in jo je mogoče odvzeti brez škode za namen, za katerega je bila odobrena.