2. člen

Sklep se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi: THE JOINT COMMITTEE, Having regard to Protocol B to the Free Trade Agreement between the EFTA States and Slovenia signed on 13 June 1995, hereafter referred to as ‘this Agreement’, concerning the definition of the concept of originating products and methods of administrative cooperation, amended on 9 October 1996 by a Protocol between the EFTA States and the Republic of Slovenia and by Decision No. 1 of 1998 and No. 9 of 1999 of the Joint EFTA - Slovenia Committee, Noting that certain provisions applied within the European cumulation system need to be amended in order to be in line with legal developments and to take account of the shortage within these free trade zones of certain materials, Nothing that the following amendments are based on an agreement in the “30 countries’ meeting“ held in the context of the pan-European cumulation system, Having regard to Article 32 of the Agreement, empowering the Joint Committee to amend Protocol B to this Agreement, DECIDES: 1. The expression “units of account“ in the Table of Contents (Article 30), in Article 21

(1)(b) and 26

(3)shall be replaced by “euro“, 2. Article 1 (i) shall be replaced by: “(i) ‘added value’ shall be taken to be the ex-works price minus the customs value of each of the materials incorporated which originate in the other countries referred to in Article 3 and 4 or, where the customs value is not known or cannot be ascertained, the first verifiable price paid for the materials in teh EFTA State or in Slovenia; “ 3. Article 1 (n) shall be replaced by: “ (n) ‘euro’ means the single currency of the European Monetary Union.“ 4. Article 7 shall be replaced by: 1. Without prejudice to paragraph 2, the following operations shall be considered as insufficient working or processing to confer the status of originating products, whether or not the requirements of Article 6 are satisfied: (a) preserving operations to ensure that the products remain in good condition during transport and storage; (b) breaking-up and assembly of packages; (c) washing, cleaning; removal of dust, oxide, oil, paint or other coverings; (d) ironing or pressing of textiles; (e) simple painting and polishing operations; (f) husking, partial or total bleaching, polishing, and glazing of cereals and rice; (g) operations to colour sugar or form sugar lumps; (h) peeling, stoning and shelling, of fruits, nuts and vegetables; (i) sharpening, simple grinding or simple cutting; (j) sifting, screening, sorting, classifying, grading, matching; (including the making-up of sets of articles); (k) simple placing in bottles, cans, flasks, bags, cases, boxes, fixing on cards or boards and all other simple packaging operations; (l) affixing or printing marks, labels, logos and other like distinguishing signs on products or their packaging; (m) simple mixing of products, whether or not of different kinds, (n) simple assembly of parts of articles to constitute a complete article or disassembly of products into parts; (o) a combination of two or more operations specified in subparagraphs (a) to (n); (p) slaughter of animals. 2. All operations carried out either in an EFTA State or Slovenia on a given product shall be considered together when determining whether the working or processing undergone by that product is to be regarded as insufficient within the meaning of paragraph 1.“ 5. In Article 15, the final sentence in paragraph 6 shall be replaced by: “The provisions of this paragraph shall apply until 31 December 2001.“ 6. The following article shall be inserted after Article 20 and a reference to this article shall be added in the Table of Contents: 1. Where considerable cost or material difficulties arise in keeping separate stocks of originating and non-originating materials which are identical and interchangeable, the customs authorities may, at the written request of those concerned, authorise the so-called “accounting segregation“ method to be used for managing such stocks. 2. This method must be able to ensure that, for a specific reference-period, the number of products obtained which could be considered as “originating“ is the same as that which would have been obtained if there had been physical segregation of the stocks. 3. The customs authorities may grant such authorisation, subject to any conditions deemed appropriate. 4. This method is recorded and applied on the basis of the general accounting principles applicable in the country where the product was manufactured. 5. The beneficiary of this facilitation may issue or apply for proofs of origin, as the case may be, for the quantity of products which may be considered as originating. At the request of the customs authorities, the beneficiary shall provide a statement of how the quantities have been managed. 6. The customs authorities shall monitor the use made of the authorisation and may withdraw it at any time whenever the beneficiary makes improper use of the authorisation in any manner whatsoever or fails to fulfil any of the other conditions laid down in this Protocol. 7. In Article 22, paragraph 1, first sentence, the following shall be inserted after “exporter“: “, hereinafter referred to as ‘approved exporter’,“ 8. Article 30 shall be replaced by: 1. For the application of the provisions of Article 21(1)(b) and Article 26(3) in cases where products are invoiced in a currency other than euro, amounts in the national currencies of the countries referred to in Articles 3 and 4 equivalent to the amounts expressed in euro shall be fixed annually by each of the countries concerned. 2. A consignment shall benefit from the provisions of Article 21(1)(b) or Article 26(3) by reference to the currency in which the invoice is drawn up, according to the amount fixed by the country concerned. 3. The amounts to be used in any given national currency shall be the equivalent in that currency of the amounts expressed in euro as at the first working day of October and shall apply from 1 January the following year. The State Parties shall be notified of the relevant amounts. 4. A country may round up or down the amount resulting from the conversion into its national currency of an amount expressed in euro. The rounded-off amount may not differ from the amount resulting from the conversion by more than 5 per cent. A country may retain unchanged its national currency equivalent of an amount expressed in euro if, at the time of the annual adjustment provided for in paragraph 3, the conversion of that amount, prior to any rounding-off, results in an increase of less that 15 per cent in the national currency equivalent. The national currency equivalent may be retained unchanged if the conversion would result in a decrease in that equivalent value. 5. The amounts expressed in euro shall be reviewed by the Joint Committee at the request of any of the State Parties. When carrying out this review, the Joint Committee shall consider the desirability of preserving the effects of the limits concerned in real terms. For this purpose, it may decide to modify the amounts expressed in euro.“ 9. In Annex II to Protocol B, the entries for HS heading 53.09 to 53.11, HS heading 56.02 and Chapter 57 shall be repalced by the following: 10. This Decision shall enter into force on 1 January 2001. 11. The Secretary-General of the European Free Trade Association shall deposit the text of this decision with the Depositary. SKUPNI ODBOR JE ob upoštevanju Protokola B k Sporazumu o prosti trgovini med državami EFTE in Slovenijo, podpisanega 13. junija 1995, v nadaljevanju “ta sporazum“, o opredelitvi pojma “izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, spremenjenega dne 9. oktobra 1996 s Protokolom med državami EFTE in Republiko Slovenijo in Sklepoma Skupnega odbora EFTA - Slovenija št. 1/1998 in št. 9/1999, ob ugotovitvi, da je treba spremeniti določene določbe, ki se uporabljajo v sistemu panevropske kumulacije, da se uskladijo s pravnimi dosežki, in da je treba upoštevati pomanjkanje določenih materialov v teh conah proste trgovine, ob ugotovitvi, da naslednje spremembe in dopolnitve temeljijo na dogovoru “sestanka 30 držav“ v kontekstu sistema panevropske kumulacije, ob upoštevanju 32. člena sporazuma, ki pooblašča Skupni odbor, da spremeni in dopolni Protokol B k temu sporazumu, SKLENIL: 1. Izraz “obračunska enota“ v pregledu vsebine (30. člen), v točki b) prvega odstavka 21. člena in tretjem odstavku 26. člena se nadomesti z “evro“, 2. Točka i) 1. člena se nadomesti z: “i) ‘dodana vrednost’ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, navedenih v 3. in 4. členu, ali prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v državi EFTE ali v Sloveniji, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti;“ 3. Točka n) 1. člena se nadomesti z: “n) ‘evro’ pomeni enotno valuto Evropske monetarne unije.“ 4. 7. člen se nadomesti z: 1. Brez vpliva na drugi odstavek se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena: a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem; b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk; c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksida, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje; d) likanje tekstila; e) preprosti postopki barvanja in loščenja; f) luščenje, beljenje, delno ali v celoti, poliranje in glaziranje žit in riža; g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock; h) lupljenje, izkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave; i) brušenje, preprosto drobljenje ali preprosto rezanje; j) sejanje, prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov); k) preprosto dajanje v steklenice, konzerve, steklene posode, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja; l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo; m) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele; o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do n); p) zakol živali. 2. Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v državi EFTE ali v Sloveniji.“ 5. V 15. členu se zadnji stavek šestega odstavka nadomesti z: “Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2001.“ 6. Za 20. členom se doda naslednji člen in se v pregled vsebine doda navedba tega člena: 1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki in med seboj zamenljivi, nastanejo znatni stroški ali dejanske izvedbene težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano metodo “ločenega knjigovodskega izkazovanja“. 2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem referenčnem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene. 3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo po katerih koli pogojih, za katere menijo, da so ustrezni. 4. Ta metoda se evidentira in uporablja na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen. 5. Uporabnik te olajšave lahko izda oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa uporabnik da izjavo o načinu vodenja izdelkov. 6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in ga lahko kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega koli od pogojev, določenih v tem protokolu.“ 7. V prvem stavku prvega odstavka 22. člena se za besedo “izvoznika“ doda naslednje: “, v nadaljevanju “pooblaščenega izvoznika“,“ 8. 30. člen se nadomesti z: 1. Za uporabo določb točke b) prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 26. člena v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto vsaka od zadevnih držav določi zneske v nacionalni valuti držav, navedenih v 3. in 4. členu, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih. 2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s točko b) prvega odstavka 21. člena ali s tretjim odstavkom 26. člena s sklicevanjem na valuto, v kateri se izda račun, glede na znesek, ki ga je določila ta država. 3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v tej nacionalni valuti, enaki zneskom, izraženim v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednje leto. Države pogodbenice je treba uradno obvestiti o ustreznih zneskih. 4. Država lahko znesek, ki ga dobi pri preračunu zneska, izraženega v evrih, v nacionalno valuto, zaokroži navzgor ali navzdol. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5%. Država lahko obdrži nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti za znesek, izražen v evrih, če je ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka pri zamenjavi tega zneska preračunana protivrednost v nacionalni valuti pred kakršno koli zaokrožitvijo večja za manj kot 15%. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi se zaradi preračuna zmanjšala protivrednost v tej nacionalni valuti. 5. Skupni odbor na zahtevo katere koli države pogodbenice pregleda v evrih izražene zneske. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.“ 9. V prilogi II Protokola B se vpisi za tarifne številke HS 5309 do 5311, tarifno številko HS 5602 in 57. poglavje HS nadomestijo, kot sledi: 10. Ta sklep začne veljati 1. januarja 2001. 11. Generalni sekretar Evropskega združenja proste trgovine deponira besedilo tega sklepa pri depozitarju.