4. člen

1. Delavec, ki dela v tujini skladno s črkama a) in b) prvega odstavka 6. člena konvencije, dobi potrdilo, iz katerega je razvidno, do katerega datuma zanj veljajo pravni predpisi države, v kateri ima podjetje sedež. Potrdilo izdaja: a) v Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; b) v Italiji Nacionalni zavod za socialno skrbstvo. 2. V primerih, ki jih določa zadnji stavek črke a) prvega odstavka 6. člena konvencije, ko delo traja več kot 36 vnaprej predvidenih mesecev, delodajalec na zahtevo in s privolitvijo delavca pred iztekom omenjenega roka in na posebej za to predvidenem obrazcu pošlje pristojnemu organu države, kjer poteka začasna zaposlitev, in s posredovanjem pristojnega organa države, v kateri ima podjetje sedež, prošnjo za podaljšanje dela v tujini. Če organ države, v kateri poteka začasna zaposlitev, izda dovoljenje za podaljšanje, pošlje dva izvoda obrazca delodajalcu in dva izvoda organu druge države, ki o tem obvesti tistega nosilca, pri katerem je delavec vpisan. 3. V primerih, ki jih določa zadnji stavek črke b) prvega odstavka 6. člena konvencije, ko delo traja več kot 24 vnaprej predvidenih mesecev, mora delavec pred iztekom omenjenega roka in s posredovanjem pristojnega organa tiste države, v kateri običajno opravlja svojo dejavnost, poslati pristojnemu organu države, v kateri začasno dela, prošnjo za podaljšanje obdobja, ko zanj veljajo pravni predpisi prve države, napisano na za to predvidenem obrazcu. Če organ države, v kateri poteka začasna dejavnost, izda dovoljenje za podaljšanje, pošlje dva izvoda obrazca delavcu in dva izvoda organu druge države, ki o tem obvesti tistega nosilca, pri katerem je delavec vpisan. 4. Prošnje iz drugega in tretjega odstavka je treba nasloviti na: a) V Sloveniji Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; b) v Italiji Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo – Glavna direkcija socialne pomoči in skrbstva – Oddelek II – Rim.