21. člen

1. V primerih, predvidenih v prvem odstavku 25. člena konvencije, lahko delavec predloži prošnjo za dajatve tako nosilcu v državi, kjer je bil nazadnje izpostavljen specifičnemu tveganju, kakor tudi nosilcu druge države pogodbenice. 2. Če nosilec, ki prejme prošnjo iz prejšnjega odstavka, ugotovi, da je delavec nazadnje na ozemlju druge države pogodbenice opravljal delo s specifičnim tveganjem, to prošnjo nemudoma pošlje pristojnemu nosilcu druge države pogodbenice skupaj z dokumenti, ki jo upravičujejo, o tem pa obvesti delavca. 3. Če nosilec, ki prejme prošnjo iz drugega odstavka, upošteva samo obdobja tvegane dejavnosti, opravljena na njegovem ozemlju in ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji, predvideni s pravnimi predpisi, ki jih sam uporablja: a) prošnjo s spremnimi dokumenti takoj pošlje nosilcu druge države, vključno z zdravniškimi poročili in izvidi ter z izvodom sklepa o zavrnitvi; b) sporoči svojo odločitev delavcu z navedbo vzrokov za zavrnitev, sredstva in časovne roke za ugovor ter datum, ko je prošnjo poslal nosilcu druge države pogodbenice.