Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS-D)

V zakonu o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97, 10/98, 41/99, 53/99 in 22/2000 – ZJS) se naslov spremeni tako, da se glasi: “zakon o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije.”

V prvi alinei 1. člena, v 2. členu in v drugem odstavku 3. člena se besede “Jamstveni in preživninski sklad” nadomestijo z besedami “Javni jamstveni in preživninski sklad” v ustreznem sklonu.

Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi: Ne glede na določbe zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000) nad skladom ni mogoče začeti stečajnega postopka. Če sklad ne more poravnati dospelih obveznosti, odgovarja za njihovo plačilo Republika Slovenija solidarno s skladom.”.

V 16. členu se za besedo “delodajalca” črta vejica in besedilo “pri katerem je bil zaposlen neprekinjeno najmanj tri mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja”.

V 19. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Sklad pri izračunu višine izplačila upošteva višino terjatev upravičenca do stečajnega dolžnika oziroma delodajalca iz naslovov po prvem odstavku ter omejitev izplačila po drugem odstavku tega člena.”. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda “prejšnjega” nadomesti z besedo “drugega”. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 21.a členu se črta peta alinea.

V 21.b členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “Za neredno plačevanje preživnine po tem zakonu se šteje, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka. Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.”. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. Dosedanja tretji in četrti odstavek se črtata.

V 22. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Pritožba zoper odločbo, s katero je bilo ugotovljeno prenehanje pravice do nadomestila preživnine, ne zadrži izvršitve odločbe.”.

V 25. členu se v tretjem odstavku črta tretja alinea.

26.a člen se spremeni tako, da se glasi: Otrokov zakoniti zastopnik, preživninski zavezanec in njihovi delodajalci, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, centri za socialno delo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, banke, hranilnice, Klirinško depotna družba d.d., Geodetska uprava Republike Slovenije in Banka Slovenije morajo skladu na njegovo zahtevo dati vse podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o pravici do nadomestila preživnine in za izterjavo izplačanih nadomestil s pripadajočimi obrestmi in stroški.”.

Za 26.a členom se doda nov 26.b, ki se glasi: Sklad lahko podatke, ki jih pridobi od zavezancev iz prejšnjih dveh členov, uporabi samo za potrebe postopkov po tem zakonu. Drugim uporabnikom lahko sklad posreduje podatke samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve osebe, na katero se ti podatki nanašajo.”.

Za 27. členom se doda naslov novega V.a poglavja: “V. a EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV” ter novi 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 27.d in 27.e člen, ki se glasijo: Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za zbiranje, obdelavo, posredovanje in uporabo osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Za potrebe izvajanja nalog sklada ter za statistične ali znanstveno raziskovalne namene, sklad vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje s tem zakonom določene evidence osebnih podatkov. Sklad vodi evidence o: – pravicah iz naslova insolventnosti delodajalca; – nadomestilih preživnine.

Evidenca o pravicah iz naslova insolventnosti delodajalca vsebuje naslednje podatke upravičenca: – osebno ime; – rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj); – enotno matično številko občana; – naslov (stalnega, začasnega) prebivališča; – davčno številko; – številko transakcijskega oziroma tekočega računa, hranilne knjižice oziroma nerezidenčnega računa tujca; – naslov, na katerega želi prejemati pošto; – razlog prenehanja delovnega razmerja; – višino pripadajoče pravice iz prvega odstavka 19. člena tega zakona; – višino izplačil, opravljenih s strani delodajalca oziroma stečajnega dolžnika iz terjatev, določenih v prvem odstavku 19. člena tega zakona.

Evidenca o nadomestilih preživnine vsebuje naslednje osebne podatke: 1. za otroka: – osebno ime; – rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj); – enotno matično številko občana; – naslov (stalnega, začasnega) prebivališča; – krajevno pristojni center za socialno delo; – državljanstvo; – podatke o skupnem gospodinjstvu; – višina preživnine; – zaposlitev; – oddaja v rejništvo, namestitev v zavod; – plačana preživnina v zadnjem letu pred vložitvijo zahtevek po mesecih in – plačana preživnina v obdobju priznanja pravice do nadomestila preživnine. 2. za zakonitega zastopnika: – osebno ime; – enotno matično številko občana; – številko transakcijskega oziroma tekočega računa, hranilne knjižice oziroma nerezidenčnega računa tujca; – naslov (stalnega, začasnega) prebivališča; – naslov, na katerega želi prejemati pošto. 3. za preživninskega zavezanca: – osebno ime; – rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj); – enotno matično številko občana; – naslov (stalnega, začasnega) prebivališča; – državljanstvo; – podatke o skupnem gospodinjstvu; – zaposlitev; – podatke o dohodkih in premoženju (nepremično in premično premoženje, delnice, solastništvo v podjetju, avtorski honorarji in drugi dohodki).

Podatki iz prejšnjih dveh členov se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo. Za pravico iz naslova insolventnosti delodajalca, se podatke, ki se nanašajo na terjatve delavca do stečajnega dolžnika oziroma delodajalca ter izplačila, pridobiva neposredno od pristojnih oseb delodajalca oziroma od stečajnega dolžnika. Podatki v postopku priznanja nadomestila preživnine se pridobivajo o vlagatelju, o otrocih, katerih zakoniti zastopnik je vlagatelj in zanje vlaga zahtevo ter o preživninskem zavezancu neposredno od vlagatelja. O preživninskem zavezancu lahko vlagatelj poda le podatke o osebnem imenu, rojstne podatke, o stalnem ali začasnem bivališču in zaposlitvi. Ostale podatke pridobiva sklad. Sklad lahko brezplačno pridobiva osebne podatke iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od naslednjih upravljavcev: – Ministrstva za notranje zadeve – podatke o skupnem gospodinjstvu iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu, podatke o prebivališču), podatke o lastništvu motornega vozila, podatke o statusu (smrti); – Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in centrov za socialno delo – podatek o oddaji v rejništvo, podatek o višini preživnine (višina preživnine, številka obvestila o uskladitvi preživnine, datum izdaje dokumenta); – Ministrstva za šolstvo, znanost in šport – podatke o namestitvi v vzgojno-izobraževalni zavod; – Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, podatke o izplačani pokojnini, varstvenem dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo, nadomestilu iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja; – Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v zdravstveno zavarovanje (podatke o zaposlitvi, ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko občana, podatke o zaposlitvi); – Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o izplačanem nadomestilu iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, denarni pomoči, štipendijah in drugih materialnih pravicah iz tega naslova, vključitvi v program javnih del; – Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o višini katastrskega dohodka; – bank in hranilnic – podatke o odprtih transakcijskih računih, tekočih računih, žiro računih in hranilnih knjižicah uporabnikov; – Banke Slovenije – o odprtih transakcijskih računih uporabnikov; – Klirinško depotne družbe d.d. – podatke o lastništvu vrednostnih papirjev; – stečajnih dolžnikov oziroma delodajalcev – podatke o zaposlitvi, podatke o višini terjatev iz naslovov, za katere jamči sklad po tem zakonu, podatke o poplačilih terjatev, za katere jamči sklad po tem zakonu.

Podatki iz 27.c in 27.č člena tega zakona se hranijo največ deset let po zaključku zadeve oziroma pet let po polnoletnosti otroka, v primeru, da ob preteku prejšnjega roka otrok še ni dosegel polnoletnosti, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.”.

4. in 5. člen tega zakona se uporabljata za upravičence, ki jim je delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca prenehalo po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 412-01/96-19/15 Ljubljana, dne 18. decembra 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.