Uredba o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku Šmarje Sap-Višnja Gora

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Grosuplje sprejme lokacijski načrt za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku Šmarje Sap – Višnja Gora (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Projektivni atelje – Prostor, d.o.o., Ljubljana, pod št. projekta 1151/99, v oktobru 2002.

Lokacijski načrt vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Tekstualni del obsega:

-        obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,

-        povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Grosuplje,

-        opis prostorskih pogojev za realizacijo izbrane lokacije,

-        opis lokacije in njeni vplivi na obstoječe objekte in naprave,

-        infrastrukturni objekti in naprave,

-        opis oblikovalskih rešitev objektov in prostora,

-        opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,

-        rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,

-        etape izvajanja lokacijskega načrta,

-        seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta,

-        soglasja organov in organizacij. Grafični del obsega:

-        pregledno karto v M 1:50000,

-        prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v M 1:250000,

-        prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Grosuplje v M 1:5000,

-        pregledni situacijski načrt v M 1:5000,

-        ureditveno situacijo v M 1:1000,

-        zbirni prikaz komunalnih in energetskih ureditev v M 1:1000,

-        karakteristične prečne profile v M 1:200,

-        načrt gradbenih parcel v M 1:2880, 1:1000. Sestavni del lokacijskega načrta je tudi poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal ACER d.o.o., Novo mesto, pod št. projekta S-5/01, v oktobru 2002.

A)     Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: k.o. Sela: 738/36, 738/38, 738/70, 738/71, 738/72, 738/141, 740/1, 740/6, 740/7, 741/1, 741/2, 741/7, 741/8, 741/9, 741/10, 741/11, 741/14, 742/1, 742/2, 742/3, 743/2, 743/3, 743/4, 744/2, 744/3, 745/1, 746/1, 746/3, 747/1, 747/2, 747/3, 747/4, 747/5, 748/1, 748/2, 748/3, 748/4, 748/5, 748/7, 748/8, 748/9, 749/1, 749/2, 749/3, 749/4, 749/5, 749/6, 749/7, 749/8, 749/9, 750/1, 750/2, 750/3, 750/4, 750/5, 750/6, 750/7, 751/1, 751/2, 751/4, 751/5, 751/6, 751/7, 751/8, 752/1, 752/2, 753/1, 753/2, 754/1, 754/3, 755/1, 755/3, 756/1, 756/3, 757/1, 757/3, 758/1, 758/2, 759, 760/1, 760/2, 761/2, 761/3, 761/4, 762/3, 763/1, 763/3, 764/1, 764/2, 764/3, 764/4, 765/1, 765/2, 765/3, 765/4, 765/5, 765/6, 765/7, 765/8, 765/9, 765/10, 765/11, 1303/1, 1303/2, 1312, 1317, 1318/1, 1322/1, 1322/2, 1325/1, 1325/2, 1328/1, 1328/2, 2019/2, 2019/4, 2020/1, 2020/2, 2020/4, 2020/5, 2020/7, 2023/2, 2052, 2053, 2054, 2055, 2056, 2057, 2065/2, 2066, 2067/1, 2067/2; k.o. Šmarje: 290/1, 290/2, 313/1, 313/2, 317/2, 317/4, 318/2, 318/4, 319/2, 319/3, 319/4, 319/5, 320/2, 320/3, 320/5, 321/1, 321/3, 321/5, 323/1, 323/2, 323/4, 328/1, 328/2, 330/2, 330/3, 331/2, 331/3, 332/2, 332/3, 333/2, 333/3, 334/2, 334/3, 352/1, 352/3, 353/1, 353/3, 360/2, 360/3, 360/4, 360/5, 362/2, 362/4, 362/5, 362/6, 362/7, 364/1, 364/3, 367/1, 367/3, 367/4, 367/5, 370/1, 370/3, 370/4, 370/5, 371/1, 371/2, 371/3, 371/4, 372/1, 372/2, 372/3, 374/1, 374/2, 375, 376, 377, 378/2, 379/2, 380/2, 381/2, 382/2, 383/2, 384/2, 385, 388, 391/1, 391/3, 392/1, 392/3, 395/2, 1121/2, 1124/3, 1124/6, 1128/2, 1128/4, 1128/5, 1129/2, 1168/1, 1168/3, 1186/1, 1186/2, 1188, 1189, 1190, 1194/1, 1194/2. B)     Prestavitve, novogradnje in ureditve komunalnih naprav, energetskih naprav ter omrežja zvez in drugih ureditev, ki jih zahteva gradnja enostranskega spremljajočega objekta se izvedejo na naslednjih parcelah oziroma delih parcel po naslednjih katastrskih občinah: Vodovod k.o. Sela: 801, 802, 812/2, 813/2, 814/3, 816, 819, 2018/2; k.o. Šmarje: 350/1, 350/2, 352/1, 356, 363/1, 442/1, 447/1, 448/2, 449/2, 1107/1, 1127/2, 1128/6, 1168/2, 1176/1, 1176/10, 1192/1; Kanalizacija k.o. Šmarje: 352/2, 353/2, 1128/1, 1176/1, 1186/1; Telekomunikacijski vodi k.o. Sela: 751/6, 752/2, 753/2, 754/3, 755/3; k.o. Šmarje: 317/3, 318/3, 319/3, 319/4, 320/2, 321/1, 323/1, 328/1, 330/2, 331/2, 332/2, 333/2, 334/2, 353/1, 360/2, 360/4, 362/2, 381/2, 382/2, 383/2, 384/2, 388, 391/3, 392/3, 395/2, 445, 446, 448/1, 449/3, 449/5, 1127/1, 1128/2, 1128/5, 1129/2, 1168/3, 1176/1, 1184/2, 1185, 1186/3; Vodi električnega omrežja Visoka napetost k.o. Šmarje: 380/4, 382/1, 383/1, 383/3, 414, 637/1, 637/2, 639/3, 640/2, 641/2, 698, 704, 706, 708, 721, 1107/1, 1129/1, 1131/1, 1164, 1165, 1166, 1176/1; Nizka napetost k.o. Sela: 740/2, 740/6, 741/11, 762/2, 2065/1; k.o. Šmarje: 391/2, 1193; Javna razsvetljava k.o. Šmarje: 328/2, 330/2, 330/3, 331/2, 332/2, 333/2, 334/2, 352/1, 353/1, 360/2, 360/4, 360/5, 362/2, 362/6, 364/3, 362/7, 367/3, 367/5, 370/1, 370/5, 371/3, 371/4, 372/3, 375, 376, 377, 378/2, 379/2, 380/2, 381/2, 391/1, 392/1, 1128/2, 1168/3, 1192/1. C)    Območje ureditev, na katerem po končani ureditvi preneha veljati ta uredba, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: k.o. Sela: 741/1, 741/2, 741/7, 741/8, 741/9, 741/10, 741/11, 741/14, 742/1, 742/2, 742/3, 743/2, 743/3, 743/4, 744/2, 745/1, 746/1, 747/1, 747/2, 747/3, 748/1, 748/5, 748/9, 749/8, 749/1, 749/9, 750/2, 750/3, 750/4, 750/6, 750/7, 2023/2, 2054, 2057.

Ureditveno območje iz 3. člena te uredbe obsega:

-        območje enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 (v nadaljevanju: spremljajoči objekt),

-        območje rekonstrukcije avtocestnega priključka z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije, podvozi, nadvozi in prepusti),

-        območja renaturacije površin,

-        območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,

-        območje drugih ureditev.

Spremljajoči objekt je lociran med avtocesto Šmarje Sap–Višnja Gora in železniško progo Ljubljana–Novo mesto, in sicer pred priključkom Cikava, zato je iz prometno-tehničnih razlogov združen priključek in enostranski spremljajoči objekt tako, da je na avtocesto samo en uvoz in en izvoz.

Niveleta spremljajočega objekta je v nizkem nasipu in pada proti vzhodu. Horizontalni potek rampe je vzporeden z osjo avtoceste in oddaljen od roba avtoceste približno 15,00 m. Najmanjši horizontalni radij na paralelni rampi je 300,00 m, upoštevana je računska hitrost 60 km/h. Trasa se spusti z 2,0% vzdolžnega nagiba do nadvoza 4-1 in se nato z 0,7% vzdolžnim nagibom priključi na pospeševalni pas avtoceste.

Spremljajoči objekt Spremljajoči objekt tipa 2 je bencinski servis, ki je organiziran tako, da je v smeri vožnje najprej objekt s samopostrežno prodajalno, bifejem ter sanitarijami, pokrita ploščad s črpalkami za gorivo, nato pa parkirišče in rekreacijska cona. Prometni režim na celotnem območju je enosmeren. Glede pogojev urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja se upoštevajo določila 11. člena te uredbe.

Priključek Obstoječi avtocestni priključek se predela tako, da se ob južni rampi avtoceste dogradi paralelna enosmerna dvopasovna priključna rampa širine 6,60 m in dolžine približno 1 km. Obe južni priključni rampi se poruši in v bližini zgradi nove. Dogradi se zaviralni pas v dolžini 250,00 m in pospeševalni pas v dolžini 110,00 m.

Deviacije

-        deviacija 1-1 obstoječi podvoz 3-2 pod avtocesto se trasno in niveletno korigira. Dolžina asfaltne deviacije je 410,00 m, širina je 5,00 + 2 x 1,00 m, v podvozu 3-2, ki ima svetlo širino 5,00 m je širina deviacije 3,50 + 1,00 + 1,00 m. Za dopustna odstopanja se šteje takšna rešitev prečnega profila deviacije 1-1, da se le-ta prilagodi rešitvam, ki bodo predvidene z občinskim zazidalnim načrtom za obrtno cono Pentlja, Cikava (hodniki za pešce, kolesarske poti). Stroške pridobitve projektne dokumentacije, dovoljenj za poseg v prostor oziroma gradnjo in stroške izgradnje eventualnih hodnikov za pešce oziroma kolesarskih poti ter ustrezne javne razsvetljave krije Občina Grosuplje;

-        deviacija 1-1A povezuje obstoječi poljski poti in omogoča dostop do kmetijskih zemljišč med avtocesto, spremljajočim objektom in priključnim krakom avtoceste. Dolžina makadamske deviacije je 465,00 m, širina je 3,00 m;

-        deviacija 1-1B nadomešča z deviacijo 1-1 prekinjeno poljsko pot in omogoča dostop do zemljišča znotraj priključne pentlje avtoceste. Dolžina makadamske deviacije je 150,00 m, širina je 3,00 m;

-        deviacija 1-1C servisna cesta, ki povezuje spremljajoči objekt z lokalno cesto za Lipoglav. Dolžina asfaltirane deviacije je 220,00 m, širina vozišča je 4,00 m.

Na območju posega se zgradi oziroma rekonstruira naslednje objekte: Podvoza:

-        v km AC 0,939: podaljša se podvoz 3-1 za Lipoglav za 1,35 m proti jugu, v širini 7,00 m,

-        v km AC 1,882: rekonstruira se (poglobi do svetle višine 4,20 m) podvoz 3-2 za Paradišče v dolžini 29,60 m. Nadvoza:

-        v km AC 1,762: podaljša oziroma dogradi se nadvoz 4-1 preko avtoceste, v dolžini 11,50 m in širini 9,20 m,

-        v km AC 1,883: zgradi se nadvoz preko lokalne ceste za Paradišče, v širini 6,50 m in dolžini 11,00 m (rekonstruiran podvoz 3-2). Prepusti:

-        v km AC 1,540, pod paralelno priključno rampo: cevni prepust Ø 80 (navezava na obstoječ prepust Ø 80 pod avtocesto),

-        v km AC 1,580, pod paralelno priključno rampo: cevni prepust Ø 40,

-        v km AC 1,686, pod paralelno priključno rampo: cevni prepust Ø 40,

-        v km AC 1,865, pod avtocesto in paralelno priključno rampo: cevni prepust Ø 60 (obstoječi prepust Ø 100 se ohrani),

-        na regionalni cesti, od avtocestnega priključka v smeri Grosuplje, južno od podvoza 3-2: cevni prepust Ø 100 (obstoječi prepust Ø 140 se ohrani),

-        na železniški progi Ljubljana – Novo mesto: poglobitev ploščatega prepusta 120/180 cm z vgradnjo kinete širine 0,60 m in globine 0,50 m,

-        na deviaciji 1-1, severno od podvoza 3-2: cevni prepust Ø 60, dolžine 11,50 m,

-        na deviaciji 1-1, severno od podvoza 3-2: cevni prepust Ø 40, dolžine 12,00 m,

-        na deviaciji 1-1, južno od podvoza 3-2: cevni prepust Ø 40, dolžine 12,50 m,

-        na deviaciji 1-1B, pred križiščem z deviacijo 1-1: cevni prepust Ø 60, dolžine 7,50 m.

Objekt bencinskega servisa je pritličen, horizontalnega gabarita največ 35,00 m × 20,00 m, z ravno streho in nadstrešnico nad črpališčem. Pri oblikovanju objekta se upošteva rešitev, pridobljena z natečajem. Parkirna mesta za osebna vozila so urejena delno ob objektu (13), pretežno pa so urejena na južnem delu parkirišča (72). Na severnem delu parkirišča pa so urejena parkirna mesta za vozila, daljša od 6,00 m (24 za tovornjake, 8 za avtobuse in prikolice). Glede števila parkirnih mest so možna odstopanja za ± 10%.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremljajoči objekt mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

-        cestni objekti in oprema morajo biti oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter usklajeni z urbano in krajinsko podobo,

-        cestna oprema in razsvetljava ceste morajo izkazovati enotne oblikovne elemente,

-        za ozelenitev se uporablja izključno avtohtona vegetacija, pri čemer se v največji možni meri upošteva vzorec naravne in kulturne krajine in sedanja smer razraščanja drevesnih in grmovnih vrst, na zelenicah predvideti grmovno zasaditev ter zasaditev z nižjimi pokrovnimi rastlinami, ob parkirnih mestih predvideti drevesno zasaditev,

-        med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Za zmanjšanje negativnih vplivov na okolico (dim, prah, smrad, bleščanje) je potrebno zelo intenzivno ozeleniti južni del območja spremljajočega objekta, ob predvidenem odvodnem kanalu in na ozkem pasu, ki ostane med železniškim nasipom in platojem spremljajočega objekta.

Vodovod Zaradi gradnje spremljajočega objekta in drugih ureditev, določenih s to uredbo, se prestavi ali prilagodi naslednje vodovode:

-        obstoječi vodovod Ø 80 mm, med Paradiščem in AC se zamenja s cevjo Ø 100 mm, v dolžini približno 200,00 m,

-        križanje vodovoda z avtocesto se izvede s podvrtanjem v km AC 1,280 z jekleno cevjo Ø 400 mm, v katero se vloži vodovodna cev Ø 100 mm,

-        obstoječi vodovod Ø 100 mm, ki prečka območje spremljajočega objekta ter povezuje grosupeljski in šmarski vodovodni sistem, se prestavi v dolžini približno 420,00 m,

-        križanje rekonstruiranega vodovoda z železniško progo Ljubljana – Novo mesto se izvede s podvrtanjem železniškega nasipa z jekleno cevjo, v katero se vloži vodovodna cev Ø 100 mm. Na južni strani obstoječega križanja povezovalnega cevovoda z avtocesto, v km AC 1,280, se predvidi odcep za spremljajoči objekt in vodomerni jašek. Od vodomernega jaška, v km AC 1,280, poteka oskrbovalni vodovod po parkirišču mimo sanitarij na jugovzhodnem robu parkirišča do objekta bencinskega servisa, kjer se konča s priključnim jaškom. Cevovod je dimenzioniran za požarno potrošnjo 10 l/sek.

Odvodnjavanje meteornih vod Odvodnjavanje meteornih voda z območja posega ne sme poslabšati odvodnih razmer na vplivnem območju. Na območju spremljajočega objekta se izvedeta dva kraka meteorne kanalizacije, ki potekata vzporedno po severni in južni strani kompleksa bencinskega servisa. Kraka se stekata v zemeljski zadrževalni bazen, ki ima funkcijo usedalnika in lovilca olj. Profili kanalov so od Ø 25 do Ø 40. Meteorne vode iz strešnih površin se vodi ločeno do izpusta v jarek. Iz zadrževalnega bazena je voda preko koalescentnega filtra in meniha speljana v travnati jarek, ki odvodnjuje naravno depresijo med avtocesto in cesto v naselju Sap. Na ožjem območju bencinskega servisa se izvede poseben betonski lovilec olj. Obstoječ odvodni jarek, ki poteka preko območja spremljajočega objekta, se na odseku med železniško progo in obstoječim prepustom Ø 80 pod avtocesto, deviira ob južni rob platoja spremljajočega objekta. Meteorne vode z deviacije 1-1 se preko asfaltnih muld (širine 0,50 m) in prepustov vodi v obstoječ jarek med priključnim krakom avtoceste in železniško progo, katerega se poglobi in utrdi s kamnitim tlakom. Jarek med železniško progo in regionalno cesto v Šmarje Sap se očisti in utrdi s kamnitim tlakom v betonski podlagi.

Kanalizacija V območju lokacijskega načrta ni obstoječe kanalizacije. Za sanitarno kanalizacijo se izvede navezava na obstoječi javni kanal Ø 100 cm, ki poteka skozi naselje Sap vzporedno z Ljubljansko cesto. Odplake iz objekta bencinskega servisa, bifeja in sanitarij se stekajo v črpališče fekalnih vod na južni strani objekta bencinskega servisa, kjer se prečrpavajo do najvišje ležečega jaška ob železnici ter se nato gravitacijsko stekajo proti javnemu kanalu. Do črpališča se izvede kanalizacija dolžine 130,00 m, Ø 200 mm. Od črpališča do jaška ob železnici se izvede tlačni vod dolžine 204,00 m, Ø 200 mm. Od jaška do navezave na javno kanalizacijo se izvedejo cevi dolžine 90,00 m, Ø 250 mm.

Elektrika V območju parkirišč za osebna in tovorna vozila oziroma avtobuse križa ureditve določene s to uredbo obstoječi daljnovod 2 × 110 kV Beričevo – Grosuplje, katerega stojno mesto št. 45 je postavljeno v neposredni bližini zaščitne ograje. V koridorju daljnovoda 2 × 110 kV je potrebno zunanje ureditve načrtovati skladno z določili pravilnika o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 59/99) ter skladno z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). V sklopu izgradnje bencinskega servisa se mora zgraditi nova kabelska transformatorska postaja 20/0,4 kV. Trasa 20 kV kablovoda v dolžini 700,00 m se izvede z južne strani (v območje lokacijskega načrta preide v km AC 1,451) in se navezuje na DV 20 kV Vrhnika – Grosuplje. V svojem poteku sledi trasi DV 2 × 110 kV, od katere je oddaljena približno 15,00 m proti zahodu.

Telekomunikacijski vodi Zaradi gradnje enostranskega spremljajočega objekta in drugih ureditev, se prestavi oziroma prilagodi naslednje telekomunikacijske objekte in naprave:

-        koaksialni kabel Ljubljana – Zagreb, ki poteka ob južni strani avtoceste se opusti, za bencinski servis se izvede odcep (20 parni kabel) od krajevnega kabla omrežja KC Šmarje Sap, ki poteka v kabelski kanalizaciji;

-        medkrajevni kabel Ljubljana – Grosuplje, ki poteka ob južni strani avtoceste se prestavi na južno stran bencinskega servisa. Preko območja lokacijskega načrta poteka od km AC 1,160 do km AC 1,450.

Javna razsvetljava Razsvetljava bencinskega servisa in priključka se izvede s svetilkami z visokotlačnimi natrijevimi žarnicami.

Železnica Spremljajoči objekt se nahaja ob železniški progi Ljubljana – Novo mesto. Objekt bencinskega servisa in rezervoarji morajo biti skladno z zahtevami Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih del in objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87) od osi obstoječega tira železniške proge oddaljeni najmanj 20,00 m.

Druge ureditve Ureditve na območju iz točke C) 3. člena, opisane v šestem odstavku 14. člena te uredbe, obsegajo območje ureditve obstoječega jarka med priključnim krakom avtoceste in železniško progo, ter med železniško progo in regionalno cesto v Šmarje Sap. Po končani gradnji platoja in priključka se te površine uredijo (rekultivirajo) tako, da primarna raba ostane nespremenjena. To območje mora investitor urediti najkasneje do konca gradnje platoja in priključka oziroma do predaje teh v uporabo. Po končani ureditvi na tem območju preneha veljati ta uredba, območje pa se ureja skladno z občinskimi planskimi in izvedbenimi akti. Šteje se, da so ureditve končane, ko je za poseg pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma, ko to sporazumno ugotovita občina in investitor. Za kakršnikoli poseg v območje priključka Cikava (sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, izdajanje dovoljenj za poseg v prostor in gradnjo), je potrebno pridobiti, poleg soglasja upravljavca vodotoka, tudi soglasje DARS d.d.

Cestninjenje Ureditveno območje lokacijskega načrta po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem toku, če bo vzpostavitev takega sistema določena s posebnimi predpisi ali drugimi akti pristojnih organov. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.

Ureditve v območjih kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč Za ureditve v območjih kmetijskih zemljišč in za varstvo kmetijskih zemljišč, se izvedejo naslednji ukrepi:

-        investitor izgradnje enostranskega spremljajočega objekta in priključka mora za izgradnjo objektov in rekonstrukcije priključnih ramp zagotoviti najmanjše možne spremembe v rabi kmetijskih zemljišč;

-        ublaži oziroma racionalizira se vpliv predvidenih posegov na še ohranjena kmetijska zemljišča ter v največji meri prepreči njihovo razdrobljenost;

-        v času gradnje in po njej ne smejo biti prizadeta okoliška kmetijska zemljišča in kmetijska proizvodnja na njih;

-        investitor je dolžan omogočiti nemoten dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in po njej;

-        z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice. Določiti je treba začasne deponije za živico, ki mora biti odložena na največ 1,50 m visoke nasipe. Rodovitna prst se uporabi za sanacijo poškodovanih površin na gradbišču spremljajočega objekta;

-        lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in so zaradi gradnje izgubili kmetijska zemljišča, se sporazumno zagotovi ustrezna nadomestna zemljišča ali plača ustrezna odškodnina;

-        v času gradnje in obratovanju bencinskega servisa se prepreči izlive nevarnih snovi na kmetijska zemljišča ter ob morebitni nesreči zagotovi takojšnje ukrepanje;

-        preprečuje se onesnaženje tal oziroma kmetijskih zemljišč in rastlin, pri čemer se posebno pozornost nameni preprečevanju onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave;

-        primanjkljaje in viške materialov oziroma deponije materialov se načrtuje tako, da ne posegajo na kmetijska zemljišča in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne poslabša.

Vodnogospodarske ureditve Odvodnjavanje območja: Zaradi gradnje enostranskega spremljajočega objekta in priključka se sistem odvodnje ne spremeni. Ostali pogoji glede vodnogospodarskih ureditev varovanja virov in podtalnice:

-        med gradnjo ni dovoljeno zasipavanje strug odvodnikov s kakršnimkoli materialom ali preusmerjanje vode iz ustaljenih strug brez soglasja upravljavca vodotokov,

-        odvzem vode za tehnološke potrebe med gradnjo se izvaja v soglasju z upravljavcem vodotoka na način, da se vedno ohranja ekološko sprejemljivi pretok,

-        v struge naravnih odvodnih jarkov ali podtalje se lahko spušča samo čista meteorna voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).

Varovanje objektov in območij naravne dediščine Za varovanje objektov in območij naravne dediščine, se izvedejo naslednji ukrepi:

-        pred začetkom pripravljalnih del oziroma gradnje se opravi fotografsko in video dokumentacijo lokacije v skladu z navodili naravovarstvene službe;

-        vodotok, ki prečka območje, se uredi sonaravno in zasadi z domačimi drevesnimi in grmovnimi vrstami;

-        pri zemeljskih delih se izvaja občasen naravovarstveno-geološki nadzor na celotnem območju gradnje, ki ga izvaja strokovna geološka institucija;

-        v primeru pomembnejših geoloških najdb se obvesti strokovno naravovarstveno organizacijo (Agencija Republike Slovenije za varstvo okolja ali Zavod Republike Slovenije za varstvo narave), ki poda smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja;

-        dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru se posreduje Agenciji Republike Slovenije za varstvo okolja.

Varovanje objektov in območij kulturne dediščine Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine, se izvedejo naslednji ukrepi:

-        za celoten poseg, vse objekte, deviacije in prestavitve komunalnih vodov se izvede predhodne arheološke raziskave (ekstenzivne in intenzivne arheološke preglede) po metodi v sodelovanju SAAS;

-        izvedejo se zaščitna izkopavanja potencialno ogroženih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki. Območja morajo biti pregledana in zemljišča sproščena pred začetkom gradnje spremljajočega objekta in drugih spremljajočih ureditev;

-        obvezen je stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni trasi posega. O pričetku del je potrebno pravočasno obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Iz rezultatov že izvedenega ekstenzivnega in intenzivnega arheološkega pregleda izhaja, da bo na tem območju poseženo v prazgodovinsko in antično arheološko najdišče poimenovano »Na Lokah« (v obsegu 10.000 m 2). Iz navedenega izhaja, da bo potrebno omenjeno območje pred gradbenim posegom sistematično raziskati, in sicer odstraniti ornico s strojem, izkopati in očistiti plasti debeline 5,00 cm ter izkopati 5% površine povprečne globine 30,00 cm. Po izvedbenih izkopavanjih je potrebno izvesti obdelavo arheološkega gradiva.

Varstvo pred požarom Protipožarna obramba bencinskega servisa se izvaja z lastnimi protipožarnimi sredstvi (jeklenke s prahom), ostalo območje pa se gasi s požarno vodo. Napajanje s požarno vodo je predvideno z vzhodne strani. Nadtalni hidranti za gašenje so locirani v medsebojni oddaljenosti največ 80,00 m. Vse tlakovane površine se koristijo kot intervencijski dostopi. Požarna varnost objektov v bližini območja se ne spreminja. Zaradi bližine železniške proge mora biti cona III oddaljena od tira za parno vleko vsaj 40,00 m, od tira za dieselsko ali električno vleko pa vsaj 20,00 m.

Varstvo pred hrupom Protihrupni ukrepi zaradi spremljajočega objekta na območju le-tega niso potrebni. Prve meritve hrupa se izvajajo skladno z določbami pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Glede na rezultate meritev je investitor dolžan izvesti eventualne potrebne dodatne ukrepe. Izvajalec je dolžan zagotoviti monitoring hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča.

Odvzem gradbenega materiala in deponiranje viškov materiala Odvzem gradbenega materiala je predviden iz obstoječih peskokopov. Predvidenih je približno 13.000 m 3 viškov materiala, ki se jih deponira v severni pentlji priključka Cikava, med priključnima krakoma in traso avtoceste Šmarje Sap – Višnja Gora.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:

-        rekonstrukcija avtocestnega priključka,

-        izgradnja platoja za spremljajoči objekt,

-        izgradnja bencinskega servisa. Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

Monitoring Investitor gradnje spremljajočega objekta, in priključka oziroma izvajalec gradbenih del morata:

-        zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje, pri čemer je v nadaljevanju tega člena določena vsebina spremljanja stanja le obvezni minimum;

-        pri določitvi točk monitoringa smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih kjer je to mogoče se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;

-        točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov. Vsakoletni rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov. Investitor je dolžan v okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo pripraviti poseben projekt spremljanja vplivov gradnje in obratovanja bencinskega servisa na okolje, v katerem se pred pričetkom gradnje natančno opredelijo obseg in kraj meritev, ter pogostnost njihovega izvajanja. V projektu mora biti tudi opredeljen način obveščanja in ukrepanja v primeru prekoračitev mejnih vrednosti. Tla in rastline Spremljanje vplivov med gradnjo mora biti časovno in vsebinsko usklajeno s programom gradbenih del in vključuje:

-        nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

-        nadzor nad uporabo goriv ter motornih in strojnih olj,

-        nadzor nad uporabo gradbenih in izolacijskih materialov, predvsem na lokacijah izkopov in pri delih v strugah potokov,

-        nadzor nad odstranjevanjem odpadne embalaže od gradbenih in izolacijskih materialov,

-        nadzor nad ravnanjem v primeru onesnaženih tal kot posledica delovne nezgode,

-        nadzor in ukrepanje ob emisijah prahu z gradbenih površin. Hrup Izvajalec gradbenih del je dolžan izvesti prve meritve in obratovalni monitoring hrupa v skladu z določbami pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Prve meritve in obratovalni monitoring je potrebno izvajati v času največje intenzivnosti gradnje. Vpliv obratovanja bencinskega servisa na povečanje obremenitve s hrupom bo zanemarljiv, zato monitoring hrupa v času obratovanja bencinskega servisa ni predviden. Kulturna dediščina V času izvajanja zemeljskih del bo potreben stalen nadzor, ki ga bo izvajala strokovna služba pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Krajinske značilnosti prostora Za zagotovitev kar največje vpetosti novega bencinskega servisa v krajino bo potrebno po končanih delih izvajati monitoring dve leti enkrat letno po zasaditvi in po potrebi izvesti nadomestne zatravitve in zasaditve. Po potrebi je potrebno izvajati nadomestne setve trave in saditve odmrlih rastlin.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

-        pred pričetkom gradnje je potrebno evidentirati stanje obstoječe infrastrukture, ki bo tangirana zaradi gradnje;

-        zagotoviti nemoteno odvijanje prometa na obstoječi avtocesti in železnici;

-        zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh zemljišč ob območju v času gradnje in po izgradnji;

-        zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank;

-        vse ceste in poti, ki bi morebiti služile obvozu ali transportom med gradnjo, se pred pričetkom del ustrezno uredi in protiprašno zaščiti, po izgradnji pa obnovi;

-        infrastrukturne vode in ostale objekte se obnovi oziroma sanira, če na njih pri gradnji zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev pride do poškodb;

-        zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

-        v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja spremljajočega objekta in spremenjenega priključka;

-        zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav;

-        v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;

-        organizirati gradbišče tako, da gradbiščne baze ne bodo locirane v neposredni bližini naselij ter v območjih naravne in kulturne dediščine ter v drugih varovanih območjih; k elaboratu organizacije gradbišča pridobi investitor soglasje lokalne skupnosti in potrebna druga soglasja pristojnih služb;

-        za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;

-        pri projektantskem nadzoru na terenu zagotoviti sodelovanje krajinskega arhitekta.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Občini Grosuplje.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 350-04/2001-2 Ljubljana, dne 5. decembra 2002. Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l.

r. Minister