Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-A)

V zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) se v petem odstavku 82. člena doda nov stavek, ki se glasi: “Če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika, sodišče tožbo zavrže.”

Tretji stavek drugega odstavka 105. člena se spremeni tako, da se glasi: “Za vlogo, prejeto z uporabo komunikacijske tehnologije in za vlogo, prejeto v skladu s pogoji, ki jih zakon določa za uporabo informacijske tehnologije, se šteje, da jo je podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik.”

V 108. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: “Z zakonom se lahko poleg obveznosti plačila in predložitve dokazila o plačilu sodne takse za tožbo ali drugo vlogo določi tudi, da bo sodišče štelo vlogo za umaknjeno, če ne bo dopolnjena s predložitvijo dokazila o plačilu. V takem primeru mora sodišče stranko posebej opozoriti na pravne posledice, če dokazilo o plačilu ne bo predloženo.”

V prvem odstavku 141. člena se besedi “poštnem nabiralniku” nadomestita z besedilom “hišnem ali izpostavljenem predalčniku”. V drugem odstavku se besedi “poštnem nabiralniku” nadomestita z besedilom “hišnem ali izpostavljenem predalčniku”.

V 142. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Če vročitev sporočila iz prejšnjega odstavka na način, določen v prejšnjem odstavku, ni mogoča, ga pusti vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih.” Sedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.

V 144. členu se besedi “poštnem nabiralniku” nadomestita z besedilom “hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku”.

V 156. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “Stranka, ki se ni udeležila poravnalnega naroka, mora nasprotni stranki povrniti stroške tega naroka.”

Za 173. členom se doda nov 173.a člen, ki se glasi: Povrnitev stroškov pravdnega postopka podrobneje predpiše minister, pristojen za pravosodje.”

V prvem odstavku 180. člena se beseda “potrdilo” nadomesti z besedo “dokazilo”. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Če tožbi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s tako tožbo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo.”

V drugem odstavku 277. člena se za besedama “na tožbo” doda vejica in besedilo “ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen (prvi odstavek 278. člena)”.

V prvem odstavku 278. člena se v prvem stavku za besedo “obrazložen” doda vejica in besedilo “sicer se šteje, da ni vložen”.

V četrtem odstavku 289. člena se besedilo “ga je senat zavrnil” nadomesti z besedilom “je bilo prepovedano”.

Naslov dvaindvajsetega poglavja se spremeni tako, da se glasi: “PORAVNALNI NAROK IN SODNA PORAVNAVA”.

Pred 306. členom se vstavijo novi 305.a do 305.c členi, ki se glasijo: Po prejemu odgovora na tožbo sodišče pred glavno obravnavo razpiše poravnalni narok. Na poravnalnem naroku mora sodišče s strankami odprto razpravljati o dejanskih in pravnih vidikih spora, da se opredelijo sporna in bistvena vprašanja in proučiti možnosti za sodno poravnavo ter si prizadevati za njeno sklenitev. Na poravnalnem naroku je javnost izključena. Sodišče lahko odloči, da se poravnalni narok ne razpiše, če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora ali če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega načina rešitve spora.

Na zahtevo sodišča se mora stranka poravnalnega naroka udeležiti osebno in osebno odgovarjati na vprašanja sodišča. Če na poravnalnem naroku stranko zastopa pooblaščenec, mora ta imeti izrecno pooblastilo za sodno poravnavo. Če nobena od strank ne pride na poravnalni narok, nastane mirovanje postopka. Če na poravnalni narok ne pride ena od strank, se šteje, da poskus poravnave ni uspel. Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče prekine pravdni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.

Če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče praviloma takoj začne glavno obravnavo. Če do sklenitve poravnave ni prišlo, pa sodišče oceni, da obstaja verjetnost, da bosta stranki sklenili sodno poravnavo, lahko s soglasjem strank takoj določi nov poravnalni narok. Vabilo na poravnalni narok se vroči hkrati z vabilom na glavno obravnavo. V vabilu na poravnalni narok sodišče stranke izrecno opozori, da bo v primeru, če poravnalni narok ne bo uspel, takoj začelo glavno obravnavo, stranki pa opozori tudi na posledice izostanka ene ali obeh strank (305.b člen).”

V prvem odstavku 306. člena se črtata besedi “prve stopnje”. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Poravnava lahko obsega ves tožbeni zahtevek ali njegov del, vsebuje lahko tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankama, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka.” Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Sodišče mora ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.”

V 307. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “Sodno poravnavo je mogoče skleniti tudi tako, da stranki podpišeta pisni predlog poravnave, ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik.”

V tretjem odstavku 318. člena se črta besedilo “tožeča stranka pa v roku, ki ga je določilo sodišče s sklepom, tožbe ustrezno ne popravi,”. Četrti odstavek se črta.

Za 346. členom se doda nov 346.a člen, ki se glasi: V primeru iz drugega odstavka 345. člena in drugega odstavka 346. člena tega zakona, pošlje sodišče prve stopnje pojasnilo oziroma poročilo strankam, ki lahko nanj odgovorijo v osmih dneh od vročitve.”

V drugem odstavku 347. člena se besedilo “že izvedene dokaze” nadomesti z besedilom “vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov”.

V 348. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: “Na obravnavi ponovi sodišče druge stopnje tiste dokaze, glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Če katerega od teh dokazov ni več mogoče izvesti ali če senat ali sodnik, ki je izdal izpodbijano sodbo, tega dokaza ni neposredno izvedel (217. in 218. člen), lahko sodišče druge stopnje sklene, da se prebere zapisnik o njegovi izvedbi.” Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V drugem odstavku 350. člena se za številom “2.” doda vejica in število “3.”

V 357. členu se besedilo “in mu zadevo vrne v novo sojenje oziroma s sodbo spremeni izpodbijano odločbo” nadomesti z besedilom “in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje”.

V drugem odstavku 362. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo “če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.”

V tretjem odstavku 375. člena se za besedo “odgovor” črta vejica in besedilo “Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se lahko izjavi o njej”. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Ko dobi odgovor na revizijo ali ko poteče rok za odgovor, pošlje sodnik sodišča prve stopnje revizijo in morebitni odgovor nanjo z vsemi spisi po sodišču druge stopnje revizijskemu sodišču.”

V tretjem odstavku 400. člena se v zadnjem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo “če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.”.

V prvem odstavku 411. člena se besedilo “postopkom iz razmerij med starši in otroki” nadomesti z besedilom “sporih iz razmerij med starši in otroki”, beseda “senat” pa nadomesti z besedo “sodišče”. V drugem odstavku se beseda “senat” nadomesti z besedo “sodišče”. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: “Začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov se izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje.”

427. člen se črta.

V drugem odstavku 433. člena se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: “Hkrati jo opozori, da mora biti ugovor obrazložen, sicer se šteje, da je neutemeljen (drugi odstavek 435. člena).”

435. člen se spremeni tako, da se glasi: “Plačilni nalog sme tožena stranka izpodbijati samo z ugovorom. Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora tožena stranka navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen. Če se izpodbija plačilni nalog samo glede odločbe o stroških, se sme ta odločba izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep. Glede tistega dela, ki se ne izpodbija z ugovorom, postane plačilni nalog pravnomočen.”

V 458. členu se črta četrti odstavek. Sedanji peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V drugem odstavku 464. člena se besedilo “pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa na glavni obravnavi” nadomesti z besedilom “prvem naroku za glavno obravnavo”.

486. člen se črta.

493. člen se črta.

Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonski akt iz 8. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Določbe 14. člena tega zakona se v postopkih, v katerih je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo, uporabljajo, če do njegove uveljavitve še ni bil razpisan prvi narok za glavno obravnavo. Določba 17. člena tega zakona se ne uporablja, če je bila tožba vložena pred njegovo uveljavitvijo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 710-01/95-4/16 Ljubljana, dne 25. oktobra 2002. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.